Dobava tretjine svetovnih gnojil običajno poteka čez Hormuško ožino, zaradi njenega zaprtja pa se vrstijo opozorila o vplivu na proizvodnjo hrane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Gnojila so danes največja skrb. Če ni več gnojil, to vpliva na količine, pa tudi na cene," je v intervjuju za AFP povedal namestnik generalnega direktorja WTO Paugam. Kot je dodal, se bo učinek v prihodnjih mesecih stopnjeval - pridelek se bo zmanjšal, cene pa bodo zrasle.
Obilne zaloge zemeljskega plina v Perzijskem zalivu, ki je ključen za umetna gnojila, so regijo po poročanju AFP spremenile v pomembnega proizvajalca, vendar je vojna v proizvodnjo močno zarezala, nekatere večje obrate so morali zapreti.
Ranljivi zlasti veliki izvozniki hrane
Zaradi motenj v dobavi so ranljivi zlasti veliki izvozniki hrane, kot so Indija, Tajska in Brazilija. Ker vojna traja le nekaj tednov, sicer trenutno pomanjkanja gnojil ni, je dejal Paugam.
"Če pa gnojila iz Perzijskega zaliva ne bodo krožila, bomo občutili neposreden vpliv na oskrbo glavnih držav proizvajalk ravno ob začetku sezone sajenja pridelkov, ki jih bodo poželi prihodnje leto," je opozoril. "Če bo Hormuška ožina zaprta tri mesece, bo vpliv precejšen," je še ocenil.
Države neto uvoznice hrane bi bile po Paugamovih opozorilih v zelo slabem položaju, vključno z "velikim delom zahodne in severne Afrike". Kot je dodal, se ta učinek lahko okrepi, če bi države začele kopičiti zaloge, kot se je zgodilo med motnjami v mednarodni trgovini na vrhuncu pandemije covida-19.
Kot je spomnil, je pandemija upočasnila boj proti lakoti po svetu. Od takrat se je svet vrnil na pot do odprave lakote do leta 2030, kar je eden od ciljev, ki so jih države članice ZN sprejele leta 2015. "Toda zaradi tveganj, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu, ponovno obstaja možnost, da skrenemo s poti," je sklenil Paugam.
