Zagotavljali, da je zrak varen, 25 let pozneje dokumenti kažejo drugače

New York bo ob 25. obletnici terorističnih napadov 11. septembra javnosti začel razkrivati obsežno zbirko dokumentov o kakovosti zraka in okoljskih posledicah napadov. Gre za več kot 170.000 strani poročil o kakovosti zraka, podatkov o onesnaženju in dopisovanj mestnih oblasti, ki so bila več kot dve desetletji shranjena v 68 škatlah v mestnem uradu. Po navedbah mestnih uradnikov so jih odkrili šele lani.

Dokumenti ponujajo vpogled v prve mesece po napadih, ko so se mestne oblasti trudile čim prej obnoviti območje in hkrati zagotavljati varnost prebivalcev. Čeprav gradivo predstavlja le del vseh opravljenih meritev, po poročanju The New York Times kaže, da so Newyorčane morda pozvali k vrnitvi na območje točke nič, še preden je bilo to res varno.

Poročila predstavljajo le del razpoložljivih poročil o kakovosti zraka na območju točke nič. Med njimi so tudi interni memorandumi, vendar številni zapisi očitno še vedno manjkajo, zato gradivo ne ponuja celotne slike o takratnih ugotovitvah in morebitni odgovornosti mesta.

Med dokumenti so tudi meritve, ki kažejo na prisotnost azbesta in drugih strupenih kemikalij. V nekaterih primerih so bile koncentracije pod dovoljenimi mejami, drugi dokumenti pa kažejo, da so bile te meje lahko presežene. Na območju spodnjega Manhattna so v prahu in zraku po 11. septembru zaznali tudi druge nevarne snovi, v nekaterih primerih nad sprejemljivimi ravnmi.

Posebej zgovorni so podatki iz stavbe na naslovu 15 John Street, manj kot miljo od WTC. Inšpektorji so julija 2002 tam še vedno odkrivali azbest, med drugim na fasadi, strehi in električnih kablih.

Tudi novembrska revizija iz leta 2001 je pokazala zaskrbljujoče rezultate. Koncentracija rakotvornega benzena je še vedno naraščala v bližini območja stolpov, povečala pa se je tudi koncentracija azbesta v zraku na odlagališču Fresh Kills na Staten Islandu.

Takratna vodja ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) Christine Todd Whitman je zatrjevala, da je zrak pri točki nič varen za dihanje, pozneje pa se je za takšne izjave opravičila. Tudi takratni župan Rudolph Giuliani je vztrajal, da zrak ni nevaren, njegov naslednik Michael Bloomberg pa je februarja 2002 dejal, da so vse opravljene meritve pokazale sprejemljivo kakovost zraka.

Dokumenti hkrati kažejo, da so se nekateri uradniki že takrat zavedali težav. Kongresnik Jerrold Nadler je opozarjal, da EPA ni ustrezno nadzorovala kakovosti zraka v notranjosti stavb, odgovornost za meritve pa je bila nato prenesena na mesto in lastnike nepremičnin. Mestni zdravstveni oddelek je prebivalcem svetoval čiščenje stavb z mokrimi krpami in brisali, obenem pa menil, da takratni rezultati meritev niso kazali na dolgoročne zdravstvene posledice.

Pismo Newyorčanke Marise Ramírez de Arellano mestnemu oddelku za varstvo okolja iz februarja 2002 kaže, kako negotovi so bili prebivalci po napadih 11. septembra. V svojem stanovanju na Rector Place je sama poskušala odstranjevati prah, pozneje pa je več let obiskovala alergologa in pulmologa ter zaradi težav z dihanjem prejemala zdravila.

Ko se je po nekaj tednih vrnila domov, so ji oblasti zagotavljale, da je zrak varen, vendar je v to dvomila. Ko je opazila, da je ekipa za nevarne snovi izkopala in zamenjala travo v bližini, se je spraševala, kako je lahko onesnažena trava, če naj bi bil zrak varen.

Dokumenti mestnega oddelka za varstvo okolja medtem kažejo, da so bile na več lokacijah Lower Manhattna koncentracije azbesta v vzorcih prahu takoj po napadih nad nevarnimi oziroma sprejemljivimi mejami.

Primer stavbe Deutsche Bank na 130 Liberty Street dodatno kaže na obseg problema. Testiranja med septembrom 2001 in aprilom 2002 so tam pokazala azbest v prašnih vzorcih, poleg tega pa tudi rakotvorne organske snovi, težke kovine, glive in bakterije. Stavbo so pozneje porušili.

Posledice izpostavljenosti so se pokazale tudi v naslednjih desetletjih. Azbest lahko povzroča brazgotinjenje pljuč, mezoteliom in pljučnega raka, onesnaževala z območja napadov pa so povezana tudi z limfomi, levkemijo in drugimi oblikami raka. Po podatkih, navedenih v dokumentih, naj bi bilo ljudi, ki so umrli zaradi bolezni, povezanih z napadi, že več kot skoraj 3000 neposredno ubitih 11. septembra.

Objavo dokumentov je sprožila tudi tožba organizacije 9/11 Health Watch, ki je zahtevala njihovo razkritje. Župan Zohran Mamdani je ob objavi poudaril: "Najmanj, kar naše mesto dolguje družinam, preživelim in reševalcem, katerih življenja je za vedno spremenil grozljiv teroristični napad 11. septembra, je preglednost in odgovornost." Mesto namerava v prihodnjem letu pregledati, po potrebi redigirati in objaviti še več dokumentov, povezanih z okoljskimi posledicami napadov. Za objavo dokumentov je župan namenil skoraj 30 milijonov evrov.

Za družine obolelih bi lahko imela nova dokumentacija tudi praktične posledice, saj bi lahko pomagala pri vlogah za zvezna sredstva za odškodnine žrtvam. Hkrati bi lahko razkritja mesto izpostavila novim ali spremenjenim tožbam, navaja The New York Times.

Kot je povedala Denise Verzi, katere mož, newyorški gasilec Michael Verzi, je leta 2022 umrl zaradi limfoma, povezanega z delom na območju točke nič, so bili gasilci takrat prepričani, da je zrak varen. "To je bilo grozljivo. Ampak po 25 letih so ljudje, ki še vedno zbolevajo."