Francija vpisala pravico do splava v ustavo

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po glasovanju pozdravil "francoski ponos" in poudaril, da je Francija s tem svetu poslala univerzalno sporočilo. "Skupaj proslavimo vpis nove zagotovljene svoboščine v ustavo," je še zapisal na družbenem omrežju X.

Spremembe ustave v Franciji terjajo bodisi potrditev na referendumu bodisi skupno tri petine glasov vseh poslancev spodnjega in zgornjega doma francoskega parlamenta.

Predsednik francoske vlade Gabriel Attal je v nagovoru poslancem pred glasovanjem izpostavil, da gre za "moralni dolg" do vseh žensk, ki so trpele. "Preganjata nas trpljenje in spomin na toliko žensk, ki so desetletja trpele, ker niso mogle biti svobodne," je poudaril.

"To je temeljni korak (...), ki se bo zapisal v zgodovino," je še dejal, ko je poslance pozval k sprejetju zakonodaje. Ob tem je poudaril, da je pravica do splava po vsem svetu še vedno v nevarnosti, saj je pogosto na milost in nemilost prepuščena odločevalcem. "V eni generaciji, enem letu, enem tednu se lahko stvari povsem spremenijo," je opozoril in omenil primere ZDA, Madžarske in Poljske.

Med glasovanjem se je v bližini kongresa v Versaillesu zbralo več sto aktivistov proti splavu, ki so protestirali proti spremembi ustave.

Tudi katoliška cerkev je jasno povedala, da še naprej nasprotuje splavu. Papeška akademija za življenje je danes poudarila, da v dobi univerzalnih človekovih pravic ne more obstajati pravica do uničenja človeškega življenja.

Na Eifflovem stolpu v Parizu je medtem po potrditvi vpisa pravice do splava v ustavo zažarel napis Moje telo moja izbira.

Macron se je že januarja lani ob predstavitvi prednostnih nalog francoskega predsedovanja Svetu EU v Strasbourgu zavzel za vključitev pravice do splava v listino EU o temeljnih pravicah.

Njegova prizadevanja za vpis te pravice v francosko ustavo so se okrepila potem, ko je vrhovno sodišče ZDA junija lani razveljavilo pravico do splava, kar je sprožilo pritisk aktivistov, naj Francija stori nasprotno v znak svoje zavezanosti pravicam žensk.

Francoska vlada je v svojem predlogu o vpisu pravice izbrala izraz "zagotovljena svoboščina", da bi prepričala tako spodnji dom, ki je želel vpis pravice do splava, kot zgornji dom, v katerem prevladujejo desnosredinske stranke in ki je glede umetne prekinitve nosečnosti pristal le na izraz svoboščina. Spodnji dom parlamenta je vpis pravice do splava v ustavo podprl konec januarja, zgornji dom, senat, pa prejšnji teden.

Ko se je leta 1971 začela resna politična kampanja, "si nikoli nismo mogli predstavljati, da bo pravica do splava nekega dne zapisana v ustavo," je za AFP povedala Claudine Monteil, vodja združenja Femmes Monde (v prevodu Ženske na svetu). Claudine Monteil je bila najmlajša podpisnica "Manifesta 343" – francoske peticije iz leta 1971, ki jo je podpisalo 343 žensk, ki so priznale, da so nezakonito prekinile nosečnost.

'Vrhovno sodišče ZDA nas je prebudilo'

Splav je bil v Franciji legaliziran leta 1975 z zakonom, ki ga je podprla ministrica za zdravje Simone Veil. Veilova je bila tudi ikona pravic žensk, ki so ji po smrti leta 2018 podelili redko čast pokopa v Panteonu. Leto pred legalizacijo splava je sicer ena vodilnih feministk Simone de Beauvoir opozorila, da bo potrebna le politična, gospodarska ali verska kriza in pravice žensk bodo znova postavljene pod vprašaj.

"Če pomislimo na njene besede, je ravnanje vrhovnega sodišča ZDA naredilo uslugo ženskam po vsem svetu, saj nas je prebudilo," je dejal Monteilova.

Čile je pravico do splava vključil v osnutek nove ustave leta 2022, vendar so volivci besedilo na referendumu zavrnili. Kubanska ustava ženskam zagotavlja "reproduktivne in spolne pravice", več balkanskih držav pa je podedovalo nekatere dele ustave nekdanje Jugoslavije iz leta 1974, ki zagotavlja pravico svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Med njimi je tudi Slovenija.

Leah Hoctor iz Centra za reproduktivne pravice je dejala, da sicer tudi nekatere druge države v svojih ustavah izrecno omenjajo splav, vendar pa ga dovoljujejo le v posebnih okoliščinah. V Keniji tako na primer ustava narekuje, da "splav ni dovoljen, razen če usposobljeni zdravstveni delavec presodi, da obstaja potreba po nujnem zdravljenju, če je ogroženo življenje ali zdravje matere ali če to dovoljuje kateri koli drugi zakon".

Večina francoske javnosti podpira dodatno zaščito reproduktivnih pravic žensk. Raziskava francoske anketne skupine IFOP iz novembra 2022 je pokazala, da 86 odstotkov Francozov podpira vpis tega člena v ustavo.

S spremembo so soglašali tudi levi in sredinski politiki, nekateri desni senatorji pa so medtem priznali, da čutijo pritisk po tem, da podprejo zapis te pravice v ustavo. Ena izmed senatork je na primer dejala, da je njeni hčerki "ne bosta več obiskali za božič", če bo spremembi nasprotovala.