Šolska vojaška ladja Jadran velja za simbol pomorske tradicije nekdanje Jugoslavije, Hrvaška pa vztraja, da je v njeni lasti. To je v začetku leta med obiskom v Črni gori ponovil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Dejal je, da je bila ladja registrirana v splitskem pristanišču, v Črno goro pa so jo poslali na remont leta 1991, a je nikoli niso dobili nazaj.
Črna gora je spor glede lastništva ladje obudila konec julija, ko je tamkajšnje ministrstvo za obrambo po poročanju podgoriških medijev naročilo izdelavo značk z njeno podobo.

Hrvaško zunanje ministrstvo se je na potezo po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina odzvalo s protestno noto in v njej opozorilo, da Podgorica s tem znova postavlja pod vprašaj pripravljenost na dialog.
Dodali so tudi, da so pripravljeni črnogorski strani posredovati podrobno analizo in oceno vrednosti nasledstvene mase vojaškega premoženja, ki poleg ladje Jadran vključuje vse terjatve Hrvaške do Črne gore v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva iz leta 2001. Po tej analizi Črna gora Hrvaški dolguje več kot 1,82 miljarde evrov, so še navedli v noti.
Črnogorski obrambni minister Dragan Krapović je v ponedeljek v odzivu na noto za podgoriške Vijesti dejal, da dolg v vrednostih, ki jih omenjajo mediji, ni bil uradno potrjen prek regionalnih in mednarodnih mehanizmov nasledstva. Pri tem je dodal, da vprašanja nasledstva zahtevajo tako dvostranski kot večstranski dialog.
Odnosi med državama so se zaostrili že junija lani, ko je črnogorski parlament na predlog predsednika skupščine ter vodje prosrbske in proruske desnice Andrije Mandića sprejel resolucijo o genocidu v Jasenovcu. Hrvaška je Mandića in še dva vidna politika zaradi krhanja dobrososedskih odnosov razglasila za nezaželene osebe, Črno goro pa je opozorila, da sprejetje resolucije lahko ogrozi njeno evropsko pot.
Hrvaška od Črne gore poleg vprašanja nasledstva zahteva tudi rešitev več drugih odprtih dvostranskih vprašanj. Med njimi so določitev meje, obravnava vojnih zločinov in iskanje pogrešanih oseb.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.