Na Kitajskem prebivalci do storitev lokalnih oblasti dostopajo prek digitalnih uslužbencev, ki jih poganja umetna inteligenca. Dijaki in študenti lahko dobijo takojšnje povratne informacije o svojih pisnih nalogah, tako da naložijo njihovo fotografijo, hotelski gostje pa pakete, dostavljene do njihovih vrat, prevzemajo s pomočjo robotov, navaja CNN.
Široka uporaba umetne inteligence na Kitajskem kaže, kako zelo je država sprejela to novo tehnologijo. Raziskava družbe Morgan Stanley, objavljena v ponedeljek, je pokazala, da umetno inteligenco vsaj enkrat na teden uporablja 80 odstotkov kitajskih anketirancev. V ZDA je takšnih uporabnikov 54 odstotkov.
Medtem ko ameriški tehnološki direktorji in raziskovalci zaradi eksistenčne grožnje človeštvu pozivajo k upočasnitvi razvoja umetne inteligence, je kitajska javnost v primerjavi z ameriško precej manj zaskrbljena.
Kitajci: Vlada bo posredovala, če bo šlo kaj narobe
22-letni študent poslovnih ved iz Pekinga meni, da je tehnologija ustvarjena zato, da bi služila človeštvu. "Nanjo ne bi smeli gledati kot na nekaj, česar se je treba bati, temveč kot na nekaj, kar nam prinaša več udobja v vsakdanjem življenju." Po njegovih besedah je vlada popolnoma sposobna obvladovati tveganja, povezana z umetno inteligenco. Pogledi Kitajcev odražajo razlike v odnosu do umetne inteligence v kitajski in ameriški družbi, pa tudi različno stopnjo zaupanja v sposobnost oblasti obeh držav, da se spopadejo z morebitnimi nevarnostmi, ki jih prinaša ta tehnologija.
"V ZDA med javnostjo prevladuje prepričanje, da bi lahko velike korporacije zaradi šibkega državnega nadzora brez žvižgačev ušle odgovornosti ali nadzoru," je dejal Lian Jye Su, glavni analitik pri tehnološkem raziskovalnem podjetju Omdia. "Na Kitajskem pa menim, da med ljudmi vlada zelo močno prepričanje, da bo vlada posredovala, če bo šlo karkoli resno narobe."
86 odstotkov Kitajcev zaupa lastni vladi, v ZDA le 39 odstotkov

Analitiki kot možne razloge za takšne razlike omenjajo tudi različno izpostavljenost umetni inteligenci, javno razpravo o tej tehnologiji ter širši kulturni in zgodovinski kontekst.
V raziskavi, ki jo je v začetku letošnjega leta izvedla raziskovalna družba Ipsos, je 83 odstotkov kitajskih anketirancev dejalo, da jih izdelki in storitve, ki jih poganja umetna inteligenca, navdušujejo, povzema CNN. V ZDA je enako menilo le 33 odstotkov vprašanih.
Druga raziskava, ki jo je izvedlo svetovalno podjetje Edelman, je medtem pokazala, da 86 odstotkov anketirancev na Kitajskem zaupa lastni vladi, da bo ravnala pravilno. V ZDA je bilo takšnih le 39 odstotkov.
Pomembna razlika med državama je njun politični sistem. Medtem ko je prijavljanje nepravilnosti v ZDA običajna praksa, razprave o politikah pa pogosto postanejo precej burne, zlasti v vse bolj polarizirani demokraciji, kitajska hierarhična politična struktura enostrankarski državi omogoča postavljanje političnih prioritet brez odprtega nasprotovanja.
Tehnologija je nacionalni ponos
Kitajski tehnološki napredek je v zadnjih desetletjih sovpadal s hitrim gospodarskim razvojem države in njenim vzponom na svetovnem prizorišču. Ker je kitajska industrija umetne inteligence postala bolj zmogljiva, mnogi Kitajci ta napredek vidijo kot nadaljnji dokaz kitajskega tehnološkega vzpona, je dejal Su.
"Na Kitajskem vlada kultura, ki je zelo naklonjena umetni inteligenci," je dejal Su. "Tehnologija je vedno veljala za nacionalni ponos." To stališče je v nasprotju z ZDA, kjer se je skepticizem do velikih korporacij in vlade povečal skupaj z nasprotovanjem podatkovnim centrom umetne inteligence.
V zadnjem desetletju so se kitajske tehnologije – od pametnih telefonov in električnih vozil do baterij in superračunalnikov – vse bolj kosale z ameriškimi kolegi in jih na nekaterih področjih celo prekašale. Za mnoge Kitajce je ta zgodovina ustvarila implicitno pričakovanje, da lahko nova tehnologija prinese tako gospodarske koristi kot tudi moč, je dejala Grace Shao, tehnološka analitičarka in ustanoviteljica industrijskega glasila AI Proem.





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.