Macron: Varnostna jamstva za Ukrajino bo zagotavljajo 26 držav

"Imamo 26 držav, ki so se uradno zavezale, da bodo sodelovale v mirovnih silah z napotitvijo vojakov v Ukrajino ali s prisotnostjo na tleh, na morju ali v zraku, da bi zagotavljale mir na ukrajinskem ozemlju takoj po sklenjenem premirju z Rusijo," je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Emmanuel Macron.

Povedal je tudi, da nekatere države dokončnega stališča glede sodelovanja v mirovnih silah še niso sprejele, poročajo francoski mediji.

Te sile sicer po njegovih besedah ne bodo namenjene vodenju vojne proti Rusiji, temveč zgolj zagotavljanju miru v Ukrajini. Pojasnil je še, da prisotnost vojakov članic t. i. koalicije voljnih ob frontnih črtah ni predvidena.

"V prihodnjih dneh bomo prišli do zaključka tudi glede ameriške podpore glede varnostnih jamstev," je francoski predsednik še napovedal v luči pogovorov prek videokonference s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki so jih voditelji opravili takoj po srečanju.

Dodal je, da ni bilo "nobenega dvoma" glede pripravljenosti ZDA na sodelovanje. Evropske države bi lahko v sodelovanju z ZDA uvedle tudi dodatne sankcije proti Rusiji, če bodo oblasti v Moskvi še naprej zavračale mirovna pogajanja, kar je po Macronovih besedah podprl tudi Trump.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je na skupni novinarski konferenci dejal, da "je bil danes prvič po dolgem času sprejet resen in konkreten korak". Zavzel se je tudi za srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar nikakor ne v Moskvi, kot je nedavno predlagal ruski voditelj.

"Podprli smo predloge za srečanje v vseh oblikah, dvostranskih, tristranskih ... vendar vidimo, da Rusija dela vse, da bi zavlačevala. (...) Za zdaj ne vidimo nobene volje z njihove strani, da bi končali to vojno," je povedal Zelenski.

Današnjih pogovorov t. i. koalicije voljnih v Parizu, ki sta jih vodila Macron in britanski premier Keir Starmer, se je bodisi v živo bodisi na daljavo udeležilo približno 35 voditeljev zaveznic Ukrajine, vodja Nata Mark Rutte in najvišja politična predstavnika EU. Na daljavo se jim je pridružil tudi premier Robert Golob.

Nemški kancler Friedrich Merz je medem današnjem srečanju v Parizu dejal, da Nemčija za zdaj ne načrtuje napotitve vojakov v Ukrajino, temveč je poudaril osredotočenost na financiranje, oboroževanje in usposabljanje ukrajinskih sil. 

Nemčija se bo glede vojaškega sodelovanja pri zagotavljanju miru v Ukrajini "odločila ob primernem času, ko bodo pojasnjeni okvirni pogoji", je pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius.

Dodal je, da to vključuje tudi "naravo in obseg udeležbe ZDA ter izid pogajalskega procesa". Poudaril je še, da je nemški parlament tisti, ki ima končno besedo glede napotitve oboroženih sil.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je medtem danes dejala, da Rusija nikakor ne bo sprejela namestitve tujih vojakov v Ukrajini.

"Zakaj nas zanima, kaj Rusija misli o vojakih v Ukrajini? To ni njihova odločitev, Ukrajina je suverena država," je medtem dejal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte v današnjem nagovoru na obrambnem vrhu Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) v Pragi.

Rutte se je nato na daljavo pridružil pogovorom t. i. koalicije voljnih v Parizu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem v izjavi po srečanju v Parizu, ki se ga je udeležila v živo, prav tako poudarila pomen krepitve ukrajinske vojske. "Prva in najmočnejša varnostna jamstva so močne, dobro opremljene in moderne ukrajinske oborožene sile brez omejitev," je zapisala.

Dodala je, da se evropska obrambna industrija na to že pripravlja, tako z vidika investicij v obrambo in ustvarjanja delovnih mest kot oboroževanja in usposabljanja ukrajinskih vojakov.

Podobno kot Merz je glede varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne poudarila tudi pomen podpore ZDA.