Za večino voznikov so prometni senzorji precej neopazne naprave. Toda privrženci gibanja, ki se imenuje Blade Runners, jim pripisujejo precej bolj temačno funkcijo.
Na spletu jih označujejo celo za "fazno razporejeno elektronsko napadalno orožje". Trdijo, da so namenjeni množičnemu nadzoru prebivalstva ter da lahko povzročajo raka, demenco in nenadno smrt.
Za te trditve ni dokazov. Profesorica tehnologije in informatike Susan Grant-Muller z Inštituta za prometne študije Univerze v Leedsu opozarja, da osnovne različice takšne tehnologije obstajajo že od konca 70. let prejšnjega stoletja, poroča Guardian.
Senzorji spremljajo količino prometa, nekateri pa tudi število pešcev, da se lahko delovanje semaforjev prilagaja dejanskim razmeram in promet poteka bolj tekoče.
"Kamere sploh ne beležijo osebnih podatkov," pojasnjuje Grant-Mullerjeva. "Ne snemajo obrazov ali podrobnosti o avtomobilu. Zaznajo le, da je tam nekaj – avtomobil ali oseba – in dolžino kolone, v kateri ljudje čakajo."
Toda pojasnila strokovnjakov vandalizma niso ustavila. Maja je policija v Cambridgeu iskala osumljenca, potem ko je bilo poškodovanih skoraj 200 prometnih senzorjev. V Sleafordu v Lincolnshiru so samo v enem tednu uničili deset naprav. Tamkajšnje oblasti so teorije, ki so spremljale napade, označile za "smešne".
Nov val vandalizma se je sicer začel z uničevanjem kamer londonskega sistema Ulez oziroma območja z izjemno nizkimi emisijami. Kamere prepoznavajo registrske tablice vozil, da je mogoče ugotoviti, ali mora lastnik za vožnjo po območju plačati pristojbino. Nasprotniki sistema so kamere podirali, rezali njihove kable, jih prekrivali z barvo in drugače onesposabljali. V ozadju odpora je nasprotovanje okoljskim dajatvam in državnemu nadzoru, sčasoma pa so se okoli tehnologije razvile tudi širše teorije zarote.
Podoben vzorec je bilo mogoče opazovati že med pandemijo covida-19, ko so v Veliki Britaniji napadali in zažigali bazne postaje mobilnega omrežja 5G zaradi neutemeljenih trditev, da tehnologija širi koronavirus.
Profesorica sodobne kulture na King's College London Clare Birchall meni, da se teorije o prometnih senzorjih vključujejo v precej širšo teorijo zarote o tako imenovanem "velikem resetu".
Takšne teorije med seboj povežejo sicer nepovezane teme – od zbiranja osebnih podatkov in digitalnega nadzora do omrežja 5G, podnebne politike in omejevanja avtomobilskega prometa – ter jih predstavijo kot dele enotnega skrivnega načrta.
Ob tem opozarja, da so nekateri strahovi, iz katerih teorije izhajajo, sami po sebi resnični. Ljudje imajo legitimna vprašanja o tehnološkem nadzoru, zbiranju podatkov, podatkovnih centrih in o tem, kdo nadzoruje njihove informacije. Toda teorija zarote tem kompleksnim vprašanjem ponudi veliko preprostejšo razlago.
Če je mogoče krivdo pripisati skupini ljudi, ki naj bi skrivoma načrtovala škodljive dogodke, je lahko takšna razlaga za nekatere psihološko celo lažje sprejemljiva kot spoznanje, da je svet pogosto nepredvidljiv.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.