Zakaj sta se Trump in Putin srečala prav na Aljaski – najbolj 'ruski' zvezni državi ZDA?

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskega kolega Vladimirja Putina gostil v Anchorageu, največjem mestu ameriške zvezne države Aljaske, ki ima simboličen pomen za obe državi. Aljaska je bila namreč nekoč del ruskega ozemlja.

Vojaško oporišče Elmendorf-Richardson, kjer je potekalo srečanje, je od Washingtona oddaljeno 5400 kilometrov zračne linije, od Kremlja pa 7000 kilometrov. Zgodovinsko gledano je Aljaska kraj, s katerim so povezani tako Rusi kot Američani.

Vse do konca zadnje ledene dobe, pred približno 10.000 leti, je med Sibirijo in Aljasko obstajal celo kopenski most. Najverjetneje so prav po tej poti prvi ljudje tudi stopili na ameriško celino. Dvig morske gladine je nato območje naredil neprehodno, avtohtona ljudstva Aljaske pa so bila tako sprva prepuščena sama sebi.

Ruski car Peter Veliki je leta 1725 poslal mornarja Vita Beringa na odpravo čez ožino, ki je pozneje poimenovana po njem. V naslednjih desetletjih so ruski pomorščaki pristajali na različnih lokacijah na Aljaski, ustanavljali naselja in vzpostavili donosno trgovino s krznom. Vse dokler Rusija leta 1867 zaradi gospodarskih težav ni Aljaske prodala ZDA za 7,2 milijona dolarjev, kar je bil za tiste čase ogromen znesek.

Aljaska je dolgo veljala za odročno divjino, a je po odkritju nafte leta 1967 postala gospodarsko pomembna. Trump je takoj po inavguraciji 20. januarja 2025 odobril širitev črpanja nafte in plina ter napovedal da bo najvišjo ameriško goro Denali preimenoval nazaj v Mount McKinley. To ime je bilo v veljavi od leta 1917 do 2015, ko je takratni predsednik Barack Obama vrnil njeno prvotno ime Denali. 

William McKinley je bil ameriški predsednik med letoma 1897 in 1901. Nedvomno je eden od Trumpovih vzornikov, saj je tako kot on sam, tudi McKinley uporabljal carine kot zunanjepolitično orodje pritiska, poleg tega pa je ameriško ozemlje razširil na Havaje in druge otoke v Tihem oceanu in Atlantiku. 

Ruska dediščina je na Aljaski opazna še danes, tam je namreč še vedno okoli 80 ruskih pravoslavnih skupnostih. Med Dimoedovima otokoma v Beringovem prelivu, ki pripadata eden Rusiji drugi pa ZDA, je le slaba štiri kilometra razdalje.

Med hladno vojno je Beringovo ožino delila t. i. ledena zavesa, ki je bila ekvivalent železne zavese v Evropi – Aljaska pa je postala prva obrambna linija za ameriško celino v primeru sovjetskega napada. 

Ameriška vojska je na območju zgradila baze, kot je vojaško oporišče Elmendorf-Richardson blizu Anchoragea, in postavila radarske sisteme ter raketne baze, piše Deutsche Welle.

Bližino ZDA sta leta 2022 izkoristila tudi dva Rusa, ki sta zbežala na otok Saint Lawrence, da bi se izognila mobilizaciji za vojno v Ukrajini.