Zakaj vladi ni v interesu, da bi imenovala evropska tožilca?

S prvim junijem naj bi z delom začeli evropski javni tožilci. Gre za novoustanovljen evropski organ s sedežem v Luksemburgu, pristojen za preiskavo porabe evropskih milijard in pregon morebitnih goljufij, korupcije ali pranja denarja s posledicami za proračun Unije. Vsaka država članica imenuje dva svoja kandidata, ki v imenu Evropske unije preganjata morebitne goljufije v lastni državi. A se je pri naši vladi zapletlo z imenovanjem dveh slovenskih članov, ki bi sicer morala svoje delo začeti že 18. maja. 

Slovenska kandidata, ki ju je na osnovi izbirnega postopka izbral državnotožilski svet, sta Matej Oštir in Tanja Frank Eler. Vlada se z njima najprej ni hotela seznaniti in je spremenila tudi zakon o državnem tožilstvu, ki je za kandidate za evropske tožilce dodal nov pogoj – znanje angleškega jezika na ravni C1, a se je izkazalo, da tudi to izpolnjujeta. 

"Kaj bi lahko bil motiv, si lahko samo predstavljam. Ta dva moja kolega sta bila izbrana po veljavnem zakonodajnem postopku. Izpolnjujeta vse pogoje, vključno z znanjem jezika, moja kolegica celo presega te pogoje glede znanja jezika, ker dosega nivo C2. Poleg tega oba kolega znata še druge jezike, tako da si ne predstavljam, kaj bi lahko bil vzrok, razen če gre za kakšne osebne zamere premierja zaradi preiskovanja v njegovo škodo," pravi Mirjam Kline, predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije.

Oba naj bi v nemilost padla zaradi starih postopkov, med drugim zaradi preiskovanja premoženja Janeza Janše. Vlada bi se morala z imeni le seznaniti, a predlog že tedne nikakor ne pride na sejo vlade. Resorna ministrica Lilijana Kozlovič pa je tu ostala brez zadostne politične podpore svojega strankarskega šefa in podpredsednika vlade Zdravka Počivalška. 

Glavna evropska tožilka pisala pravosodni ministrici 

Po tem, ko je evropski komisar za pravosodje Didier Reynders v pismu Kozlovičevo pozval, naj Slovenija pospeši postopek imenovanja delegiranih tožilcev, je zdaj nad neimenovanjem dveh slovenskih kandidatov, ki nista po volji predsedniku vlade, globoko zaskrbljena tudi vodja evropskega tožilstva in ugledna romunska borka proti korupciji Laura Codruta Kövesi, so zapisali na spletni strani evropskega tožilstva. 

Slovensko oblast poziva, naj imeni že izbranih kandidatov vendarle pošlje na sedež v Luksemburg. Pismo Kozlovičevi je v Ljubljano poslala po sestanku z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in predsednico državnotožilskega sveta Tamaro Gregorčič, kjer so kandidata tudi izbrali. 

Vlada že mesece zavlačuje tudi z imenovanjem nekaterih domačih tožilcev, kar že vpliva na delo tožilstva. "Državni tožilci, ki ostajajo na državno tožilskih položajih, imajo zaradi odhoda svojih kolegov in tudi sicer ogromno dela. Mislim, da tega na daljši rok ne bomo zdržali," opozarja. 

Zato se sprašujejo, kaj bi lahko bil motiv, da prav v trenutku, ko bomo najbolj potrebovali nadzor nad porabo evropskih milijard, vlada noče imenovati evropskih tožilcev. 

Od 22 sodelujočih držav članic sicer doslej le še šest držav ni poslalo svojih predlogov. Iz soseščine sta tako Hrvaška in Italija že imenovali svoje tožilce, Avstrija še ne. Madžarska pa pri projektu ne sodeluje.