Čeprav se je petletni predsedniški mandat Volodimirja Zelenskega iztekel leta 2024, mu ukrajinska ustava in vojno stanje omogočata podaljšanje mandata v času vojne. Številni Ukrajinci si sicer želijo prenove političnega vrha, vendar so zadržani do izvedbe predsedniških volitev, preden se konča štiri leta in pol trajajoča vojna, piše Al Jazeera.
Pa tudi Trumpove želje ne morejo ravno vplivati na Ukrajince. Zelenski se je sicer že odzval in predlagal izvedbo volitev, a le v primeru, če bi ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil 60-dnevno premirje.
A kdo bi mu lahko stopil nasproti? Analitiki iz Kijeva menijo, da bi to lahko bil eden od nekdanjih vojaških poveljnikov. Medtem pa moramo omeniti še stare politične težkokategornike, kot sta nekdanji predsednik Viktor Porošenko, ki je na predsedniških volitvah leta 2019 izgubil proti Zelenskemu, in nekdanja premierka Julija Timošenko, ki je predmet preiskave zaradi korupcije. A po besedah analitikov vsaj ta dva nimata možnosti za zmago.
Najverjetnejši zmagovalec? Valerij Zalužni
Nekdanji poveljnik ukrajinske vojske, ki je zdaj veleposlanik v Združenem kraljestvu, je na vrhu seznamov morebitnih tekmecev Zelenskega.
"Vsaj od leta 2023, še posebej pa od leta 2024, ko je odstopil s položaja, je Valerij Zalužni najverjetnejša alternativa Zelenskemu in njegov najnevarnejši tekmec, ki bi ga lahko premagal na volitvah," je za Al Jazeero povedal Volodimir Fesenko, vodja možganskega trusta Penta s sedežem v Kijevu.
Po anketi, ki jo je 8. oktobra izvedla kijevska agencija Rating Group, mu zaupata skoraj dve tretjini Ukrajincev oziroma 64 odstotkov, medtem ko mu le 25 odstotkov vprašanih ne zaupa.
To zaupanje temelji na njegovih vojaških uspehih iz leta 2022. Potem ko je v prvih tednih obsežne ruske invazije leta 2022 branil Kijev, je Zalužni vodil protiofenzive, s katerimi je Ukrajina ponovno zavzela 40 odstotkov ozemlja, ki ga je nadzorovala Rusija.
Leta 2023 so ga razrešili s položaja, potem ko dolgo pričakovana poletna protiofenziva ni prinesla rezultatov. A Zalužni ni bil precej glasen glede vprašanja povojne Ukrajine. Njegova stališča glede gospodarske obnove, hude demografske krize in prizadevanj države za vstop v Evropsko unijo so neznanka.
Ne sodeluje v pogovornih oddajah, z novinarji se pogovarja le redko, občasno pa objavi komentarje, v katerih podrobno analizira težave, povezane z vojno, ter na splošno poudarja pomen zagotavljanja trajnega miru in varnostnih jamstev zahodnih partnerjev Ukrajine.
Bi lahko Zelenski dobil še eno priložnost?
Nekdanji komik je bil leta 2019 izvoljen s 73 odstotki glasov, kar je bil najboljši rezultat v postsovjetski zgodovini Ukrajine. Kljub vrsti korupcijskih škandalov v svojem najožjem krogu je 48-letni Zelenski še vedno dovolj priljubljen, da bi se lahko znova potegoval za predsedniški položaj.
Po anketi agencije Rating Group mu zaupa več kot polovica Ukrajincev oziroma 53 odstotkov, medtem ko mu 40 odstotkov vprašanih ne zaupa.
Vendar bi mu lahko koristilo prav Trumpovo nasprotovanje. Po sporu s Trumpom v Ovalni pisarni februarja 2025 je njegova javnomnenjska podpora dosegla najvišjo raven med vojno, in sicer 67 odstotkov.
Zelenskemu sicer ni nič kaj v prid njegova kadrovska politika.
Karizmatičen vojaški voditelj Budanov
Generalpodpolkovnik Kirilo Budanov je drugi najbolj priljubljen in karizmatičen vojaški voditelj, ki bi se lahko potegoval za položaj ukrajinskega predsednika. 40-letni nekdanji visoki vojaški obveščevalec je bil januarja imenovan za vodjo predsednikovega urada.
Od začetka vojne je vodil drzne operacije proti Rusiji, ena izmed najbolj odmevnih je bil napad na Krim leta 2016 z namenom postavitve eksploziva na vojaškem letališču.
Leta 2020 ga je Zelenski imenoval za vodjo obveščevalne uprave obrambnega ministrstva, ki se je nato razvila v agresivno specialno enoto, močno oprto na tehnologijo. Po anketi agencije Rating Group Kirilu Budanovu zaupa 53 odstotkov Ukrajincev, medtem ko mu 31 odstotkov ne zaupa.
Mlad in priljubljen Fedorov
Mihajlo Fedorov je pri 35 letih v javnosti postal znan, ko ga je Zelenski leta 2019 imenoval za ministra za digitalno preobrazbo. Na tem položaju mu je uspelo korenito poenostaviti birokratske postopke v državi, ki jo že dolgo pestijo korupcija in nepravilnosti. Njegovo ministrstvo je vzpostavilo aplikacijo Diia, ki uporabnikom omogoča dostop do več kot 100 državnih storitev prek spleta.
Januarja je Zelenski Fedorova, ki pred tem ni imel nobenih vojaških izkušenj, imenoval za obrambnega ministra. Zadolžen je bil za logistiko, proračun, reforme, ukrepe proti korupciji ter dogovore za zagotovitev več milijard dolarjev zahodne pomoči oziroma posojil. In Fedorov je zaostril boj proti korupciji tako, da je povečal preglednost nabave novega orožja, hrane in medicinske opreme.
Obenem je močno povečal število dronov, s katerimi je Ukrajina ohromila ruske oskrbovalne poti ter uničevala skladišča orožja in goriva, rafinerije nafte ter sisteme zračne obrambe. Povečal je tudi število kopenskih robotov, namenjenih dostavi hrane in streliva ter reševanju ranjenih vojakov.
Toda reforme niso bile všeč Oleksandru Sirskemu, vrhovnemu poveljniku ukrajinskih oboroženih sil, ki naj bi julija zahteval Fedorovo razrešitev. V podporo Fedorovu so bili organizirani shodi po državi.
Njegova javnomnenjska podpora pa je po anketah agencije Rating Group zrasla s 35 odstotkov junija na 65 odstotkov julija. Vendar je avgusta izgubil na podpori, ko je dejal, da bi morala Ukrajina izvesti predsedniške volitve. Njegova trenutna podpora tako znaša 38 odstotkov.
Jevhenij Hmara
Na petem mestu seznama je Jevhenij Hmara, general, ki je Fedorova nasledil na položaju obrambnega ministra. Pred imenovanjem julija je bil širši javnosti razmeroma neznan. Zaupa mu 29 odstotkov Ukrajincev, medtem ko mu 16 odstotkov ne zaupa.
Večino kariere je delal v obveščevalnih službah in se le redko pojavljal v javnosti. Po anketi kar 43 odstotkov vprašanih sploh ni vedelo, kdo je.
Sibiha in Porošenko na dnu lestvice
Na šestem in sedmem mestu seznama sta zunanji minister Andrij Sibiha, poklicni diplomat, ki mu je uspelo zagotoviti ključno podporo Turčije in Poljske, ter nekdanji predsednik Viktor Porošenko.
Obema zaupa 24 odstotkov Ukrajincev.
Porošenko, ki je leta 2014 prišel na oblast z obljubami o boju proti korupciji, se je pozneje tudi sam znašel v korupcijskem škandalu zaradi predragih rezervnih delov za vojaško opremo. Njegova javnomnenjska podpora je nizka: kar 70 odstotkov vprašanih mu ne zaupa.
