Zaprtje Hormuške ožine 'katastrofa za Evropo'

"Ko gre za kaznovanje sovražnika, imamo na široko odprte roke, vojaški odziv pa je bil le del našega celotnega odziva," je dejal poveljnik iranske revolucionarne garde Sardar Esmail Kovsari. Dodal je, da se zaprtje Hormuške ožine "preučuje in da bo Iran odločno sprejel najboljšo odločitev".

Hormuška ožina, ki na najožji točki meri nekaj manj kot 50 kilometrov, je strateško izjemno pomembna. Skozi njo poteka skoraj tretjina svetovne nafte in približno 20 odstotkov svetovne zaloge utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Iranska blokada Hormuške ožine bi močno vplivala na Evropo, saj nafta in velik del LNG-ja iz držav, kot so Savdska Arabija, Katar in ZAE, prehaja skozi to območje. Večina te energije potuje proti evropskemu trgu. Morebitna blokada bi dvignila svetovne cene nafte in povzročila pomanjkanje energije v Evropi.

"To bi bila katastrofa za Evropo," je za Euronews dejal nekdanji francoski obveščevalni uradnik Claude Moniquet. Nenaden porast cen nafte bi po mnenju analitikov povečal inflacijo, podražil energente in prizadel industrijo. Še posebej ranljivi bi bili proizvodni, prometni in kmetijski sektor.

Blokada bi lahko sprožila širši vojaški odziv. Iran bi lahko uporabil rakete kratkega in srednjega dosega za napade na naftne ploščadi, cevovode, komercialna plovila ali pristanišča. Možni so tudi zračni napadi z brezpilotnimi letali, ki bi lahko ciljali ladijske poti ali infrastrukturo.

Iran bi lahko celo fizično blokiral dostop do ožine z vojaškimi ladjami. Leta 2012 je izvedel kibernetski napad na naftno industrijo Savdske Arabije, kar kaže na njihove sposobnosti tudi na tem področju.

Britanska pomorska trgovinska operacija (UKMTO) je v ponedeljek opozorila na porast elektronskih motenj plovil v Hormuški ožini. "Medtem ko raven elektronskih motenj v širši regiji še naprej narašča, imata raven in intenzivnost v Zalivu pomemben vpliv na poročanje o položaju plovil prek avtomatiziranih sistemov (AIS)," so sporočili. Ladje so pozvali k previdnosti in poročanju o motnjah.

Surova nafta Brent je v ponedeljek padla za več kot 2,5 odstotka. Kljub trenutnemu padcu – s petkovih 75,62 dolarjev na 73,61 dolarjev – je cena še vedno za 13 odstotkov višja kot pred tednom dni, kar odraža vojna trenja med Iranom in Izraelom.

Ob morebitnem zaprtju bi države porabnice iskale alternative. Med njimi so največja afriška rafinerija Dangote v Nigeriji, kanadski cevovod Trans Mountain in izvoznice, kot so Kazahstan, Norveška, ZDA in Rusija. Kljub temu Rdeče morje, kjer bi del transporta lahko potekal, ni varen prostor zaradi širših konfliktov v regiji.