Narges Mohamadi, ki so jo leta 2021 zaprli zaradi boja proti obveznemu nošenju hidžaba in proti smrtni kazni v Iranu, je norveški Nobelov odbor oktobra podelil nagrado "za njen boj proti zatiranju žensk v Iranu in boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse".
V govoru je nagrajenka izrazila upanje, da bo Nobelova nagrada pomagala okrepiti aktivistično gibanje v Iranu, ki od islamistične vlade v državi zahteva pravice in pošteno obravnavo. Prepričana je, da bo iransko ljudstvo premagalo avtokratski režim, ki ga je vsilila vlada, ki je izgubila legitimnost in javno podporo, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Sem Iranka, ki ponosno in častno prispeva k civilizaciji, ki jo trenutno zatira tiranska verska vlada," je nadaljevala. "Sem zapornica, ki je prepoznala nujnost svojega obstoja in našla vero v prestajanju globokega in dušo parajočega trpljenja, ki je posledica pomanjkanja svobode, enakosti in demokracije," je še sporočila Mohamadijeva.
Aktivistka za človekove pravice je v soboto na svoji strani na Instagramu, ki jo zanjo vodijo prijatelji v tujini, sporočila, da je začela tridnevno gladovno stavko. "Na dan podelitve Nobelove nagrade želim biti glas Irancev, ki protestirajo proti nepravičnosti in zatiranju," je zapisala.
V Oslu in Stockholmu so danes, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja Alfreda Nobela (1833–1896), podelili letošnje Nobelove nagrade. Vsaka prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 960.000 evrov.