Zaradi domnevnega razmerja z mladoletnico Moralesu grozi aretacija

Državna tožilka Sandra Gutierrez je v ponedeljek potrdila, da je izdala nalog za aretacijo Moralesa zaradi obtožb o trgovini z ljudmi, v katero je bila vpletena mladoletna oseba. Pojasnila je, da je nalog izdala 16. oktobra, da pa ga je bilo nemogoče izvršiti zaradi odpora Moralesovih podpornikov. Državna tožilka je še zahtevala, da se Moralesu za šest mesecev odredi preventivni pripor.

Evo Morales, ki je bil na položaju med letoma 2006 in 2019, je že več mesecev v sporu z državo zaradi domnevnega razmerja s 15-letnim dekletom, v katerem naj bi se mu leta 2016 rodila hči. Te informacije danes 65-letni Morales vztrajno zanika in trdi, da so del zarote sedanjega predsednika Arceja, nekdanjega zaveznika, ki je postal njegov tekmec, da bi preprečil njegovo politično vrnitev.

Socialist Morales je v torek očital Arceju, da stoji za to potezo, ki naj bi bila namenjena pridobivanju naklonjenosti ZDA. "Svetu sporočam, da sem žrtev okrutne sodne vojne, ki jo izvaja vlada Luisa Arceja, ki je obljubila, da me bo izročila ZDA kot vojno trofejo," je zapisal na družbenem omrežju X.

Moralesa so v zvezi s spolnimi odnosi z mladoletnico sprva preiskovali tudi zaradi posilstva, vendar so se tožilci pozneje osredotočili na trgovino z ljudmi. Prepričani so, da so starši deklico dali v mladinsko gardo Moralesovega političnega gibanja, ko je bil predsednik, da bi se povzpela po politični lestvici in pridobila koristi.

Njegov odvetnik Nelson Cox je v torek za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da se Morales skriva v mestu Cochabamba v osrednjem delu Bolivije in da se ne bo predal policiji.

Morales je leta 2019 po volitvah, ki so jih zaznamovale domnevne nepravilnosti, odstopil. Na volitvah, napovedanih za prihodnje leto, želi znova kandidirati, a mu je ustavno sodišče to prepovedalo. Njegovi privrženci so zato od sredine oktobra do začetka novembra protestno blokirali ceste. Sprva so zahtevali, da se ustavi sodni pregon Moralesa, pozneje pa so protesti prerasli v širši protivladni upor s pozivi k odstopu sedanjega predsednika Arceja. Bolivijska vlada Moralesu očita, da skuša z blokadami, ki ovirajo dobavo hrane in goriva, destabilizirati državo.