Danska premierka: Droni najresnejši napad na infrastrukturo doslej

V bližini danskega letališča so sinoči zaznali delovanje dronov, zaradi česar so za skoraj štiri ure ustavili promet in letala preusmerili na druga letališča.

Flemming Drejer, operativni direktor danske varnostno-obveščevalne službe PET, je dejal, da se Danska glede na mednarodni kontekst sooča s povečano stopnjo grožnje. Pravi, da preučujejo vse možnosti in povezave ter da preiskujejo, ali za dogodkom morda stoji kaka država. "Gledamo v vse smeri, vendar je jasno, da smo glede na trenutno grožnjo in to, kar vidimo na mednarodnem prizorišču, še posebej osredotočeni," je dejal.

Kot poroča danska javna radiotelevizija Danmarks Radio, je ena od hipotez, ki jih obravnavajo, ta, da bi lahko šlo za hibridni incident. "Hibridni incident bo razglašen, če gre za državnega akterja. Ni treba izvesti napada, ki bo povzročil 'bum'. Dovolj je, da moti naš zračni promet in nas spravi v negotovost," je dejal Drejer.

Po družbenih omrežjih so se začeli širiti tudi posnetki dronov.

Natančnega števila ali vrste letalnikov še ne morejo potrditi. "Ni znano, od kod so droni prišli. Prav tako ni znano, kam so odleteli," je na novinarski konferenci v danski prestolnici dejal predstavnik policije Jakob Hansen.

Letališče je po podatkih storitve za sledenje letom FlightRadar ustavilo delovanje ob 20.26 po lokalnem času. Približno 35 letov so preusmerili na nadomestna letališča.

Danska policija je dodala, da so drone očitno poslali "spretni operaterji". Prišli so iz več smeri in nato izginili.

Pri ugotavljanju njihovega izvora sodelujejo z dansko vojsko in obveščevalno službo, je povedal Hansken, na vprašanje, ali so bili droni ruskega izvora, pa odgovoril, da tega ne more niti potrditi niti zanikati. V okviru preiskave je napovedal več ukrepov, podrobnosti pa ni pojasnil.

Letališče, ki se je znova odprlo malo po polnoči, je v izjavi posvarilo pred nadaljnjimi zamudami in odpovedmi letov ter potnike pozvalo, naj preverijo status svojega leta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v izjavi na družbenih omrežjih omenjal rusko kršitev Natovega zračnega prostora v Kobenhavnu 22. septembra, ni pa navedel vira za to informacijo, poroča britanski BBC.

Dva drona so sinoči opazili tudi v bližini glavnega letališča v Oslu, je potrdila policija. Ves promet so ustavili okoli polnoči (po lokalnem času), letala so preusmerili, nakar so po približno štirih urah letališče znova odprli.

Danska in norveška policija bosta v preiskavi sodelovali, da bi razjasnili morebitno povezanost dogodkov, je še dejal predstavnik danske policije.

Do incidentov prihaja potem, ko so ta mesec tako Poljska, Estonija kot Romunija obtožile Rusijo kršenja njihovega zračnega prostora, kar je Moskva zanikala.

Norveška pa je danes sporočila, da je Moskva letos že trikrat kršila njen zračni prostor. "Rusija je to pomlad in poletje trikrat kršila norveški zračni prostor. /.../ Ne moremo določiti, ali je bilo to storjeno namerno ali zaradi navigacijskih napak. Ne glede na vzrok je to nesprejemljivo," je dejal norveški premier Jonas Gahr Store.

Voditelj britanske televizije Sky News Jonathan Samuels, ki je bil ravno tedaj na letališču v Kobenhavnu, je povedal, da je več potnikov obtičalo na letalih, ki so bila tik pred vzletom, medtem ko so bili drugi v terminalu z omejenim dostopom o tem, kdaj bi lahko njihovi leti odleteli.

Danska premierka Mette Frederiksen je delovanje dronov v bližini letališča v Kobenhavnu označila za najresnejši napad na dansko kritično infrastrukturo doslej. Danska obveščevalna služba je medtem opozorila, da se država sooča z nevarnostjo sabotaž.

"To nam pove nekaj o času, v katerem živimo, in o tem, na kaj se moramo kot družba pripraviti. Seveda ne izključujemo nobene možnosti glede tega, kdo stoji za tem," je povedala Frederiksenova in dodala, da ne more izključiti ruske vpletenosti v incident. Pri tem je spomnila na nedavne kršitve zračnih prostorov v nekaterih evropskih državah in kibernetske napade na letališča.

Rusija je medtem v odzivu zanikala povezave z delovanjem dronov v bližini letališča v Kobenhavnu. "Od tam vsakič slišimo neutemeljene obtožbe. Morda stran, ki zavzema resno in odgovorno stališče, ne bi smela vedno znova izrekati takšnih neutemeljenih obtožb," je novinarjem povedal predstavnik Kremlja za odnose z javnostmi Dmitrij Peskov.

Članice zveze Nato pa so po današnjem posvetovanju o nedavnem vdoru ruskih bojnih letal v estonski zračni prostor izrazile solidarnost z Estonijo in ostro obsodile rusko ravnanje. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je ob tem poudaril, da bo Nato "branil vsak centimeter svojega ozemlja".

"Zaveznice so obsodile ruska lahkomiselna dejanja, ki prinašajo zaostrovanje, tveganje za napačno oceno in ogrožajo življenja. Zaveznice so znova potrdile, da je naša zavezanost kolektivni obrambi neomajna," je Rutte poudaril po zasedanju Severnoatlantskega sveta, ki je potekalo na zahtevo Estonije.

"Ne želimo nadaljevanja tega nevarnega vzorca ruskega ravnanja, pa naj bo namerno ali ne. Vendar pa smo pripravljeni braniti vsak centimeter ozemlja zavezništva," je dodal. Pojasnil je, da so Natova letala hitro prestregla in pospremila ruska bojna letala MiG-31, ki so v petek kršila estonski zračni prostor. Nanje niso streljala, ker so ocenili, da ne obstaja neposredna grožnja, je povedal generalni sekretar.

Severnoatlantski svet, v okviru katerega so se sestali stalni predstavniki držav članic pri Natu, je v izjavi po posvetovanju v okviru 4. člena Severnoatlantske pogodbe poudaril, da bodo zveza Nato in njene članice uporabile vsa potrebna vojaška in nevojaška orodja, ki jih imajo na razpolago, da bi se branile in odvračale grožnje iz vseh smeri.

Posvetovanje je potekalo na zahtevo Estonije, ki je Rusijo obtožila, da so tri njena bojna letala v petek kršila estonski zračni prostor. Rusija očitke o kršitvah zavrača in trdi, da so letala delovala v skladu z mednarodnimi predpisi o zračnem prostoru.

Veleposlaniki članic so nujno posvetovanje v okviru 4. člena opravili že drugič v dveh tednih – 10. septembra so razpravljali o vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor. Dva dni kasneje je zveza Nato sprožila operacijo Vzhodna straža, v okviru katere krepi svojo prisotnost v vzhodnih članicah zavezništva.