Na površje Donave 'priplavale' ladje iz druge svetovne vojne

Drastično nizka gladina Donave, ki je posledica dolgotrajne vročine in suše, je poskrbela, da so se na površju reke znova pojavile v drugi svetovni vojni potopljene nemške vojaške ladje.

Gre za del nacistične flote, ki so jo leta 1944 med umikom pred Rdečo armado Nemci namerno potopili, ostanki pa še danes predstavljajo nevarnost za plovbo po reki. Kljub temu je dron posnel ljudi, ki plavajo v bližini teh potopljenih železnih gmot, mimo njih pa so se številni zapeljali tudi s čolni, piše Reuters.

Leta 2024 so srbske nacionalne oblasti začele sodelovati z Evropsko investicijsko banko EIB pri odstranjevanju 21 izbranih razbitin ladij vzdolž 3,1 milje dolgega ozkega grla Donave. Usposobljene posadke uporabljajo specializirane črpalke za čiščenje plovil usedlin in blata, preden nekatere od njih odvlečejo, in popolnoma zakopljejo večje ali težje dostopne ostanke, da bi olajšale navigacijske poti.

Vendar pa gre za počasno in potencialno tudi nevarno delo. Katera od nemških ladij bi bila namreč lahko še vedno polna streliva in eksploziva, zato morajo vsako ladjo, ki jo je treba odstraniti, najprej skrbno pregledati potapljači. Še bolj zapleteno je, da motna voda Donave med pregledovanjem lokacij močno omejuje vidljivost.

Podobno je tudi na Hrvaškem. Donava je pri Batini dosegla najnižjo gladino vode od začetka meritev, Drava pa je prav tako podrla zgodovinski rekord. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bile brez dolgotrajnih padavin posledice še hujše.

Generalni direktor Hrvaških voda Zoran Đuroković je za HRT povedal, da so razmere resne. "Gre za izjemno nizke vodostaje, temperatura vode pa je bistveno višja od običajne, kar dodatno ogroža rastlinstvo in živalstvo ob rekah," je opozoril.

Presušeno dno Donave je tudi na Hrvaškem tako ob vztrajnem nižanju vodne gladine razkrilo stare avtomobile, ladje in orožje.

Največje težave so sicer po besedah Đurokovića trenutno na območju hrvaške obale in otokov, kjer so se zaradi dolgotrajne suše znatno zmanjšali pretoki vode iz izvirov. Več vodovodnih podjetij je že pozvalo občane k racionalni rabi vode, ker so zmogljivosti izvirov oslabele.

Zaradi dolgotrajne suše in občutnega padca gladine vode pri izvirih občane Daruvarja in okoliških občin pozivajo, naj vodo do nadaljnjega uporabljajo racionalno in le za osnovne potrebe, piše Net.hr.

Suša že vpliva tudi na proizvodnjo električne energije. Zaradi manjšega dotoka vode se je zmanjšala proizvodnja v hidroelektrarnah na Dravi, zato Hrvatske vode skupaj s HEP ugotavljajo, koliko vode se lahko porabi za proizvodnjo električne energije, ne da bi pri tem ogrozili biološki minimum v reki.

Vseeno pa na HEP poudarjajo, da razmere trenutno ne ogrožajo zanesljivosti proizvodnega sistema ali varnosti oskrbe z električno energijo, gladina vode v akumulacijskih pa da je na načrtovani in povprečni ravni, še piše Net.hr.

Iz Romunije medtem dobre novice po detonaciji skale v Donavi. Po poročanju portala Stirile Pro TV je vršilec dolžnosti ministra za obrambo Radu Miru sporočil, da se je gladina reke na območju jedrske elektrarne Cernavoda v primerjavi s prejšnjim dnem zvišala za dva centimetra, kar zagotavlja nadaljnje delovanje elektrarne.

Romunija ima med 19. in 23. uro zvečer precejšen energetski primanjkljaj, ki ga pokriva z uvozom. Vseeno pa celotna regija doživlja energetski primanjkljaj v višini več kot 4000 megavatov, je v ponedeljek dejal romunski premier Ilie Bolojan.

Ob tem je spomnil, da so pretoki na Donavi najnižji v zadnjih 40 letih in trenutno znašajo približno 1450 kubičnih metrov na sekundo, trend pa da je še vedno padajoč. V drugi polovici tega tedna naj bi tako pretok po ocenah dosegel okoli 1400 kubičnih metrov na sekundo.

V teh razmerah so po besedah Bolojana zaradi zmanjšanih pretokov tako na Donavi kot v drugih porečjih proizvodne zmogljivosti hidroelektrarn omejene.