Zaradi kilograma konoplje v Singapurju usmrtili moškega

46-letni Tangaraju Suppiah je bil leta 2018 zaradi sodelovanja pri nakupu enega kilograma konoplje obsojen na smrt, poroča AP News. Singapurska zakonodaja namreč za trgovino z več kot 500 grami konoplje omogoča tudi smrtno kazen.

Tangaraja so tako danes zjutraj obesili v zaporu Čangi, njegova družina pa je prejela mrliški list. "Ta nezakonita usmrtitev kaže na osupljivo vztrajnost pri sprejemanju smrtne kazni v Singapurju," je dejala namestnica regionalnega direktorja Amnesty International Ming Yu Hah.

Čeprav 46-letnika niso ujeli s konopljo, pa so tožilci vztrajali, da lahko njegova telefonska številka dokazuje, da je prav on odgovoren za koordinacijo dostave prepovedanih drog. Tangaraju je sicer trdil, da ni kriv obtožb.

Na torkovem brifingu Združenih narodov o človekovih pravicah je tiskovna predstavnica Ravina Shamdasani singapursko vlado pozvala, naj sprejme "formalni moratorij" na usmrtitve za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami. "Uvedba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, je nezdružljiva z mednarodnimi normami in standardi," je dejala in dodala, da vse več dokazov kaže, da je smrtna kazen neučinkovita pri odvračanju od kaznivih dejanj.

Singapurske oblasti namreč trdijo, da obstaja učinek odvračanja, pri čemer se sklicujejo na študije, da preprodajalci dostavljajo količino pod mejo, za katero bi bili obsojeni na smrtno kazen.

Uvedba smrtne kazni za droge v tej otoški državi je sicer v nasprotju z njenimi sosedami. Na Tajskem je konoplja celo legalizirana, Malezija pa je odpravila obvezno smrtno kazen za huda kazniva dejanja.

Singapur je sicer lani zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, usmrtil 11 ljudi. En primer, ki je vzbudil mednarodno zaskrbljenost, je vključeval Malezijca, katerega odvetniki so trdili, da je duševno prizadet.

Sorodniki in aktivisti so singapurski predsednici Halimah Yacob poslali več pisem, v katerih so prosili za pomilostitev obsojenega. Tudi Tangaraju je v ponedeljek vložil vlogo za odlog usmrtitve, a so jo v torek brez obravnave zavrnili.

"Singapur trdi, da ljudem, ki so obsojeni na smrt, omogoča 'ustrezen postopek', v resnici pa so kršitve poštenega sojenja v primerih smrtne kazni norma: obtoženci ostanejo brez pravnega zastopanja, ko se soočijo z neizbežno usmrtitvijo, saj so odvetniki, ki prevzamejo takšne primere, ustrahovani in nadlegovani," je povedala Maya Foa, direktorica neprofitne organizacije za človekove pravice Reprieve.