Zaradi nasilnih protestov zaprtih 500 šol: 'To je brez primere'

Zaprtje šol je po besedah Edouarda Geffrayja predvsem varnostni ukrep pred obsežnejšimi protesti, ki so jih organizatorji napovedali za torek. S poukom naj bi nato postopoma in delno nadaljevali.

Francoski minister je ob tem v nedeljo še sporočil, da je bilo od začetka protestnega gibanja poškodovanih 24 šol, aretiranih pa več kot 5000 ljudi, od tega 85 odstotkov mladoletnikov.

"Aktivisti, zlasti tisti s skrajne levice, so se infiltrirali v dijaško gibanje, ga prevzeli od dijakov in spodbujajo skrajno nasilje," je zatrdil minister. Dodal je, da razmere predstavljajo tveganje za vse, poškodovanih pa je bilo že 78 šolskih delavcev. Gre za stanje brez primere, je dejal. "Bili so namerna tarča samo zato, ker so zaposleni v sistemu javnega šolstva".

V nedeljo so v južnem mestu La Ciotat pridržali 16-letnika zaradi napada na učitelja. 59-letnega učitelja so v petek med protesti udarili in polili z bencinom. Prejšnji teden so v Belfortu na vzhodu Francije posneli skupino mladostnikov, kako pretepajo policista, ki je ležal na tleh. Aretirali so dva mladeniča – bolgarska državljana, stara 15 in 17 let – ki sta zdaj v preiskavi zaradi suma hudega nasilja.

V soboto pa so v Marseillu aretirali 15-letnika, ki je mimoidočo žensko napadel z ognjem.

Dijaško protestno gibanje se je začelo 17. septembra na eni od pariških srednjih šol, nato pa se je razširilo po vsej Franciji. Dijaki opozarjajo predvsem na pomanjkanje učiteljev, dotrajane šolske stavbe in slabe učne pogoje ter zahtevajo konkretne ukrepe vlade.

V odgovor na pomisleke in zahteve protestnikov je francoski premier Sebastien Lecornu v nedeljo lokalne oblasti pozval, naj prednostno zapolnijo vrzeli, ki so nastale zaradi dolgotrajnih odsotnosti in nezapolnjenih delovnih mest na šolah. Poleg tega je sklical sestanek z regionalnimi predsedniki, na katerem naj bi razpravljali o obsežni prenovi slabo vzdrževanih in pogosto propadajočih šolskih stavb po državi.