'Nezakonita' ljubezen: iz Maroka pobegnila v ZDA, nato deportirana v Kamerun

21-letna Farah iz Maroka ni pobegnila zaradi zakonodaje, po kateri je homoseksualnost nezakonita, temveč zaradi nasilja njene lastne družine, poroča AP News. Za pobeg se je odločila po tem, ko sta njena družina in družina njene partnerke izvedeli za njuno razmerje ter jo pretepli in napodili od doma.

S partnerko sta najprej pobegnili v drugo mesto, a je agenciji, s katero je govorila pod pogojem, da njenega polnega imena ne razkrijejo, povedala, da jo je družina našla in jo poskušala ubiti. Prek prijatelja sta takrat dekleti izvedeli za možnost pridobitve brazilske vize, prek katere bi se lahko nato preselile v ZDA, kjer so bivali njuni prijatelji.

Naposled jima je uspelo, zatočišče sta našli v Združenih državah, kjer sta zaprosili za azil. "Ko sva prispeli na mejo, se nama je zdelo, da se je trud splačal in da sva dosegli svoj cilj," je povedala o občutkih v začetku leta 2025, ko sta vstopili na ozemlje ZDA.

A namesto da bi tam našli svobodo, so ju oblasti za več dolgih mesecev pridržale; najprej v Arizoni, nato v Louisiani. "Bilo je mrzlo, imeli pa sva zelo tanke odeje," je opisala njun čas v pripornem centru, kjer je bila po njenih besedah neustrezna tudi zdravstvena oskrba.

Njena prošnja za azil je bila zavrnjena, a je avgusta prejela zaščitni nalog ameriškega imigracijskega sodnika, ki je odločil, da je ni mogoče deportirati v Maroko, ker bi to ogrozilo njeno življenje. Prošnjo za azil so zavrnili tudi njeni partnerki, ki pa so jo deportirali.

Farah so ameriške oblasti kasneje v lisicah deportirale v državo, ki je ni nikoli obiskala in kjer je homoseksualnost prav tako nezakonita - Kamerun. Tam je končala v pripornem centru, kjer so ji ponudili, da lahko ostane tam: "Vendar nisem mogla ostati in tvegati svojega življenja." Naposled so jo prepeljali v Maroko.

Maročanka je tako ena od več deset tistih, ki jih je administracija Donalda Trumpa iz ZDA deportirala v tretje države, pa čeprav so imeli pravno zaščito ameriških sodnikov za priseljevanje. Točno število vseh deportiranih oseb s to zaščito sicer ni znano, poudarja AP News, ki poroča, da skušajo ZDA na ta način prisiliti priseljence, da državo zapustijo sami.

Odvetnik, ki zastopa več takšnih deportiranih oseb v Kamerun, poudarja, da so ameriške oblasti izkoristile "pravno vrzel", a da so bile zagotovo kršene pravice do dolžnega postopka, prav tako pa so bili kršeni tudi ameriški zakoni o priseljevanju, obveznosti iz mednarodnih pogodb in celo lastni postopki Ministrstva za domovinsko varnost Združenih držav Amerike.

Čeprav je ministrstvo potrdilo deportacije v Kamerun, pa je zagotovilo, da sledijo zakonu "kot je napisan". "Če sodnik ugotovi, da nezakoniti tujec nima pravice biti v tej državi, ga bomo odstranili. Pika," so sporočili in zatrdili, da sporazumi s tretjimi državami "zagotavljajo dolžno sojenje v skladu z ustavo ZDA". Na dodatna vprašanja pa niso odgovorili.

Farah je bila ena od dveh žensk iz prve skupine deportirank, ki so se vrnile v Maroko. Kot je dejala, so jim v Kamerunu dali le dve možnosti - vrnitev v lastno državo ali možnost bivanja v Kamerunu. Odločitev so morali sprejeti še preden so lahko prišli do odvetnika.

"Težko je živeti in delati s strahom, da me bo moja družina spet izsledila. A ničesar ne morem narediti," je dejala Maročanka, ki zdaj znova živi v strahu.

"ZDA so zgrajene na priseljevanju in priseljenski delovni sili, zato očitno ne moremo vsi predstavljati grožnje," ameriški administraciji zdaj očita Farah, ki ne more razumeti, kako bi lahko njo označili za grožnjo. "Kar so mi naredili, ni bilo pošteno. Nič nimam proti deportaciji, če bi bila ta izvedena prav, toda toliko prestati in toliko izgubiti, le da bi te nato deportirali na tak način, je kruto," je še dodala.