20°C

V BiH aretirali sedem nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Srbov

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
AVTOR
STA /
KOMENTARJI
5
Policija v BiH je zaradi suma vojnih zločinov prijela sedem nekdanjih pripadnikov vojske in policije bosanskih Srbov, je potrdilo tožilstvo BiH. Osumljeni so poboja Bošnjakov iz kraja Novoseoci leta 1992. V Sarajevu pa so predstavili posebno poročilo, ki kaže, da proti več kot 4000 osumljenim vojnih zločinov v BiH še niso uvedli postopkov.

Identitete aretiranih državno tožilstvo ni potrdilo, lokalni mediji pa poročajo, da sta med njimi nekdanji poveljnik policije v mestu SokolacDragan Obradović ter nekdanji poslanec iz vrst Srbske demokratske stranke (SDS) Milan Tupajić. Tožilstvo je sporočilo, da iščejo še enega osumljenca, ki je v tujini. Zanj bodo zahtevali izročitev.

Osumljeni so pobojev večjega števila Bošnjakov iz kraja Novoseoci v občini Sokolac leta 1992. Paravojaške enote bosanskih Srbov so to vas napadle septembra 1992. Ljudi so zajeli, nato pa moške, starce in dečke ločili od žensk, jih odpeljali na eno od deponij odpadkov in jih tam postrelili. Ženske in otroke so pregnali proti Sarajevu.

Žrtve vojnih zločinov v Novoseocih
Žrtve vojnih zločinov v NovoseocihFOTO: AP

Med ubitimi so bili tudi mladoletni. Najmlajša žrtev je bila stara 14 let, najstarejša 82. Žrtve so našli in identificirali po vojni v BiH, preiskava pa je pokazala, da so na njih rane od strelnega orožja. Po poboju in pregonu prebivalcev vasi Novoseoci so napadalci razstrelili tamkajšnjo mošejo, njene ostanke pa odpeljali na deponijo odpadkov, kjer so postrelili talce. Z ruševinami so zasuli posmrtne ostanke ubitih.

Zločinov v vasi Novoseoci je osumljen tudi nekdanji poveljnik vojske bosanskih Srbov Radoslav Krstić, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo na 35 let zapora zaradi sodelovanja v genocidu v BiH. Krstić prestaja zaporno kazen na Poljskem, kjer ga bodo zaslišali predstavniki tožilstva BiH.

V Sarajevu so medtem danes predstavili posebno poročilo, ki kaže, da proti več kot 4000 osumljenim vojnih zločinov v BiH še niso uvedli sodnih postopkov. Kot v poročilu opozarja nekdanja sodnica haaškega sodišča, Britanka Joanna Korner, so med njimi tudi osumljeni za najhujše zločine. Kot glavna razloga za to je izpostavila neučinkovitost dela tožilstva BiH in pomanjkanje politične volje na državni ravni. Tožilstvu je zato predlagala "radikalne spremembe", kot so sprememba preiskovalnih skupin, sprememba načina izvajanja preiskav ter boljša kakovost obtožnic.

Kornerjeva je ob predstavitvi poročila dejala, da je obravnavo zločinov iz časa vojne med letoma 1992 in 1995 še dodatno zapletla pandemija covida-19. Po prvotnih načrtih bi vsi vojni zločini v BiH morali sodni epilog dobiti do konca leta 2023, a po besedah Kornerjeve to ne bo več možno.

V BiH je trenutno odprtih okoli 600 primerov vojnih zločinov z okoli 4000 osumljenci. Po mnenju Kornerjeve je najpomembneje kaznovati tiste, ki so zločine ukazali ali niso naredili ničesar, da bi jih preprečili.