Zaradi poročanja o izbruhu covida v zapor, po štirih letih na svobodi?

V začetku februarja 2020, le nekaj dni po zaprtju Vuhana, je kitajska novinarka Džang Džan iz Šanghaja odpotovala v metropolo z 11 milijoni prebivalcev, kjer so zabeležili izbruh covida-19. Več kot tri mesece je dokumentirala svoje življenje v karanteni in prikazovala kruto realnost, s katero so se soočili prebivalci mesta: od prepolnih bolnišnic do praznih trgovin. Svoje doživljanje, fotografije in posnetke je objavljala na družbenih omrežjih Wechat, Twitter in Youtube. 

Džanova je bila ena redkih neodvisnih kitajskih novinarjev, ki je poročala iz Vuhana in bralcem ponudila vpogled  v realno stanje na terenu, medtem ko so kitajske oblasti izvajale strogo medijsko cenzuro, poroča CNN. "Nimam kaj za povedati, ker je vse prikrito. To je težava, s katero se zdaj sooča ta država. Vsa nasprotna mnenja so lahko zavrnjena kot govorice," je novinarka dejala v videu, ki ga je objavila dva tedna po prihodu v Vuhan. "Zapirajo nas v imenu preprečevanja pandemije in omejujejo našo svobodo. Če ne moremo priti do resnice, bo svet za nas brez pomena," je še dejala. 

Maja 2020 jo je pridržala kitajska policija, nekaj mesecev kasneje pa so jo obsodili na štiri leta zapora zaradi "povzročanja težav in spodbujanja prepirov". Tovrstne obtožbe kitajske oblasti običajno naprtijo borcem za človekove pravice in disidentom. 

Glede na sodbo bi morali Džanovo danes izpustiti na prostost. Novinarji brez meja (RSF) so mednarodno skupnost pozvali, naj pritisne na kitajske oblasti, da zagotovijo pravočasno izpustitev novinarke. 

40-letnica je v zaporu večkrat gladovno stavkala, borci za človekove pravice pa so postali zaskrbljeni zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja. Amnesty International je trdil, da so novinarko med zadnjo gladovno stavko vklenili in jo prisilno hranili, kar po njihovem mnenju pomeni mučenje. 

Kitajsko zunanje ministrstvo je sicer julija 2020 zanikalo, da je kitajska vlada med pandemijo zatirala novinarje, ki so uveljavljali svojo pravico do svobode govora na internetu. "Na Kitajskem nihče ni kaznovan zgolj zaradi pripomb," so takrat zapisali. Oblasti na Kitajskem strogo nadzorujejo medije, Novinarji brez meja pa Kitajsko glede na indeks medijske svobode uvrščajo na 172. mesto med 180 državami.