Starmer ne želi odstopiti, odšli štirje ministri. Bo odstopov še več?

Starmer je kljub vse glasnejšim pozivom k odstopu v vrstah laburistov danes znova zatrdil, da ne bo odstopil. Na seji vlade je dejal še, da laburistična stranka ni sprožila postopka za razrešitev vodje.

Pritisk nanj se še stopnjuje z odstopom ministrov.

Kot prva članica vlade je odstopila ministrica Miatta Fahnbulleh na ministrstvu za stanovanjsko problematiko. "Pozivam vas, da storite, kar je prav za državo in stranko, ter določite časovni razpored za urejen prehod, da bo nova ekipa lahko izvedla spremembe, ki smo jih obljubili državi," je zapisala v odstopnem pismu, naslovljenem na Starmerja in objavljenem na družbenem omrežju X.

Fahnbulleh po poročanju francoske tiskovne agencije AFP velja za tesno zaveznico ministra za energetiko Eda Milibanda, ki naj bi prejšnji teden v zasebnem pogovoru predsedniku vlade svetoval, naj razmisli o odstopu.

Zatem je odstopila še ministrica za boj proti nasilju nad ženskami Jess Phillips. "Pod sedanjim vodstvom ne morem več opravljati svojih nalog ministrice," je zapisala v pismu Starmerju, ki ga je objavila televizija Sky News.

Kot tretja je odstopila ministrica za žrtve Alex Davies-Jones. V odstopnem pismu, ki ga je objavila na omrežju X, je premierja pozvala, naj "deluje v interesu države in pripravi časovnico svojega odhoda".

Po poročanju Guardiana je zadnji odstopil minister za zdravje Zubir Ahmed, ki je izjavil, da je Starmerjev položaj zdaj "popolnoma nevzdržen".

Več virov je za BBC povedalo, da je popoldne pričakovati še več odstopov ministrov.

Krepi se tudi pritisk laburističnih poslancev. Po najnovejših podatkih britanskega BBC je Starmerja k odstopu ali pripravi časovnice zanj pozvalo že 88 poslancev iz vrst laburistov od skupno 403, kolikor jih ima ta stranka.

Izjavo, v kateri pravijo, da "ni čas za tekmovanje za vodstvo", je podpisalo 103 poslancev in ministrov. Izjavo je organizirala skupina poslancev iz zadnjih klopi, med njimi veliko novoizvoljenih poslancev iz generacije 2024. Za zdaj jih je več kot tistih, ki pozivajo k Starmerjevemu odstopu – organizatorji pravijo, da število še narašča, poroča BBC.

V pismu piše: "Prejšnji teden smo doživeli izjemno težke volilne rezultate. To kaže, da nas čaka zahtevna naloga pri ponovnem pridobivanju zaupanja volivcev. To delo se mora začeti danes – tako, da vsi skupaj sodelujemo pri uresničevanju sprememb, ki jih država potrebuje. Na to se moramo osredotočiti. Zdaj ni čas za tekmo za vodstvo stranke."

Starmer je na oblast prišel julija 2024 po prepričljivi zmagi na volitvah, ki je končala 14-letno vladavino konservativne stranke. A od takrat je njegova priljubljenost nihala, zapletel se je tudi v škandal zaradi imenovanja in odstavitve Petra Mandelsona, britanskega veleposlanika v Washingtonu, potem ko so se pojavila razkritja o njegovih povezavah s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom.

Laburisti so na četrtkovih volitvah v Angliji, Walesu in na Škotskem doživeli hud poraz, pri čemer so razočarani volivci podprli skrajno desne in nacionalistične stranke. Laburisti so izgubili več kot 1500 sedežev v lokalnih svetih, medtem ko je skrajno desna stranka Reform UK število sedežev povečala z manj kot sto na več kot 1400.

Na volitvah v Walesu, dolgoletni trdnjavi laburistov, je stranka zasedla šele tretje mesto in po 27 letih izgubila nadzor nad regionalno vlado. Slabo se je odrezala tudi na Škotskem.

Starmer je v ponedeljek priznal, da je njegova vlada delala napake. Poraze laburistov na volitvah je označil za težke in zatrdil, da ve, da so ljudje razočarani nad njim.

V govoru, s katerim je nameraval ponovno okrepiti svoj položaj, pomiriti kritike v lastni stranki in nagovoriti vse bolj nezadovoljno britansko javnost, je priznal, da pri soočanju z velikimi izzivi "postopne spremembe ne bodo zadostovale". Hkrati je obljubil odločnejši odziv na področjih, kot so gospodarska rast, tesnejše evropske vezi in energetika.