"Dragi gledalci informativnega kanala, prizori, ki jih vidite, so prizori zasega dveh ladij kršiteljic v Hormuški ožini," je iranski televizijski voditelj napovedal posnetek akcije iranske revolucionarne garde (IRGC).
Veliki tovorni ladji Francesca so se približali na majhnem čolnu, zamaskirani pa so se nato z orožjem po lestvi vkrcali na plovilo, ki je plulo pod zastavo Paname in je bilo na poti proti Šrilanki. Ladjo sicer upravlja podjetje MSC, ki ima največjo floto kontejnerskih ladij na svetu.
Podobno akcijo so ponovili še na ladji Epaminondas. Gre za kontejnersko ladjo pod zastavo Liberije, ki je bila namenjena proti Indiji. Na posnetku sicer ni prikazano, kako so zasegli to ladjo, vidna je le njena zunanjost.
Britansko podjetje Vanguard, ki analizira pomorske obveščevalne podatke, navaja, da je bil kapitan ladje obveščen, da ima plovilo vsa dovoljenja za prehod ožine, navaja BBC.
Zunanje ministrstvo Paname je v odzivu, ki so ga objavili na omrežju X, zapisalo, da ostro obsojajo "nezakonit zaseg ladje MSC Francesca, ki so jo prisilno odpeljali v iranske teritorialne vode". Takšna dejanja po njihovi oceni stopnjujejo napetosti v regiji, kjer si mednarodna skupnost prizadeva, da bi ožina ostala odprta in varna.
Hrvaški mediji poročajo, da so bili na ladji MSC Francesca tudi štirje črnogorski mornarji, kar je potrdil tudi minister za pomorstvo Filip Radulović. Po njegovih besedah so vsi člani posadke na varnem, trenutno pa potekajo pogajanja med ladjarjem in iransko stranjo.
Streljali na tri ladje
Iran je v sredo v ožini streljal na tri ladje, dve je zasegel. Trdijo, da plovili pripadata sionističnemu režimu, da sta bili brez dovoljenj, izvajali kršitve in posegali v navigacijske sisteme.
Streljanje na dve ladji sledi maščevalni obljubi Irana, da bodo zaradi ameriškega zasega iranskega tankerja Touske sledili povračilni ukrepi.
Iranska poteza v Hormuški ožini je sicer prišla le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump podaljšal premirje, hkrati pa ohranil ameriško blokado iranskih pristanišč.
Britanski mediji so včeraj, kmalu po tem, ko je odjeknila novica o zasegu, javili, da so posadke na varnem.
- Lokaciji ladij dan po zasegu Marine Traffic
- Zaseženi ladji, ob njima iranski tanker Marine Traffic
Prvi prihodki od pristojbin za prečkanje Hormuške ožine
"Prvi prihodki od pristojbin v Hormuški ožini so bili nakazani na račun centralne banke," je sporočil Hadžibabej, poročanje iranske tiskovne agencije Tasnim povzema francoska AFP. Višine prihodkov in drugih podrobnosti ni razkril.
Iran je od začetka izraelsko-ameriške agresije 28. februarja močno omejil ladijski promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ključno za izvoz nafte iz Perzijskega zaliva in širše regije. ZDA v odgovor od prejšnjega ponedeljka izvajajo blokado iranskih pristanišč.
Spričo ameriške blokade se bo v naslednjih tednih verjetno zmanjšala iranska proizvodnja nafte, vendar pa so ocene, da bo gospodarstvo islamske republike to pahnilo v prosti pad, po mnenju analitikov še prezgodnje.
"Če bo blokada trajala več kot dva ali tri mesece, lahko to (Iranu) povzroči večjo škodo," je za AFP povedal Sajed Lajlaz, gospodarski analitik in profesor na teheranski univerzi Šahid Behešti. "Če bo Iran utrpel kakršno koli škodo, bo škoda za države v južnem delu Perzijskega zaliva zagotovo večja," je dodal.
Po besedah glavnega analitika organizacije Global Risk Management Arneja Lohmanna Rasmussena bo Iranu po pričakovanjih v približno enem mesecu zmanjkalo zmogljivosti za skladiščenje nafte, zato bo morda primoran v nekaj tednih delno ustaviti proizvodnjo. Podobno meni tudi odgovorni urednik tednika Middle East Economic Survey (MEES) Jamie Ingram, ki pravi, da se obdobje, preden bo Iran dosegel mejo pri skladiščenju nafte, verjetno meri v tednih in ne dnevih.
