Kljub temu, da Japonska velja za tehnološko napredno državo in je ponavadi v ospredju proizvodnih inovacij, je tehnološka realnost v mnogih japonskih pisarnah popolnoma drugačna. Približno 1900 pisarn v podjetjih namreč še vedno uporablja diskete ter CD-je in mini diske. Minister za digitalizacijo Taro Kono je zato "napovedal vojno" disketam ter drugi zastareli tehnologiji.
Minister Kono se zavzema za to, da bi ljudem omogočil uporabo novejših in enostavnejših spletnih storitev. Diskete so bile namreč ustvarjene v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar so že tri desetletja kasneje zaradi učinkovitejših rešitev za shranjevanje skoraj izginile iz uporabe.
Kono se želi znebiti tudi edinstvenega rdečega žiga, ki se mu reče hanko. Uporablja se namesto podpisa na uradnih dokumentih, kot je denimo poročni list. Gre za osebni pečat iz lesa, plastike in drugih materialov, ki ima vgravirano ime osebe.
Disketa sicer še ni popolnoma izginila iz našega spomina, njena zapuščina je še vedno prisotna v obliki majhne ikonice za shranjevanje na naših računalnikih.
Kono se je na novinarski konferenci obregnil ob starodobne pomnilniške naprave diskete ter se spraševal, kje se jih sploh še lahko kupi. Leta 2018 je javnost šokirala izjava japonskega državnega ministra za kibernetsko varnost, ki je rekel, da sploh še ni uporabljal računalnika, saj naj bi delo vedno prenesel na svoje osebje. Japonski časopis Mainichi je denimo decembra 2021 poročal, da je tokijska policija izgubila dve disketi s podatki o 38 prosilcih za javna stanovanja.
Ampak zastarela tehnologija se ne pojavlja samo v deželi vzhajajočega sonca. Obrambno ministrstvo ZDA je šele leta 2019 objavilo, da je prenehalo uporabljati diskete, ki so bile prvič razvite v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v nadzornem sistemu za jedrski arzenal. Pri nas so se proti koncu osemdesetih uporabljale 3,5 palčne diskete, a so tudi te ob pojavu nove tehnologije odromale v zgodovino.
Japonska tako ostaja velika uganka glede svojih tehnoloških navad. Nekateri to pripisujejo slabi digitalni pismenosti, drugi menijo, da so direktorji in zaposleni neizmerno konzervativni in ne želijo povezovati računalnikov z osebnim življenjem. Bojijo se namreč kraje podatkov in hekerskih napadov. Kljub javni podobi, ki je naklonjena tehnologiji, se zdi, da večina japonskih podjetij namerava vztrajati pri svojem in raje uporablja ljudi kot stroje, kjerkoli je to mogoče.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.