Kaj novi evropski proračun pomeni za slovenske občine?

Finančni predlog Evropske komisije do leta 2034, ki zajema 1,26 bruto nacionalnega dohodka EU, temelji na strategiji, ki bo z enim žakljem denarja povezala več ključnih političnih področij: od kohezijske do kmetijske, obrambne, digitalne in podnebne. V ospredju bodo državni in regionalni načrti, ki bodo opredelili naložbe in reforme za posamezne države članice.

Komisija s predlogom proračuna do leta 2034 obljublja večjo prožnost in hitrejše odzive na krize, poenostavitev pravil in dostopa do sredstev, večjo usklajenost med programi, močno podporo inovacijam, tehnologiji in strateški industriji.

V ospredju bo nov Evropski sklad za konkurenčnost, ki bo vlagal v zeleni prehod, digitalizacijo, zdravje, biotehnologijo, kmetijstvo, obrambo in vesolje. Poleg tega bo program Obzorje Evropa, vreden 175 milijard evrov, še naprej podpiral evropske raziskave in inovacije.

Župane pa skrbi, da bodo ključne odločitve o kohezijski politiki, ki je z razvojnimi sredstvi pogosto krpala občinske luknje, ki jih državni proračun ni mogel, odslej sprejemali v evropskih prestolnicah.

Po navedbah Evropskega odbora regij predlog novega proračuna ne predvideva več neposredne povezave med EU in evropskimi regijami ter mesti pri načrtovanju razvojnih strategij na terenu.

"Prihodnji pristop k izvrševanju proračuna EU v veliki meri temelji na ideji enega načrta na državo članico. Financiranje EU bi bilo nacionalizirano in evropska razsežnost, skupna odgovornost za doseganje ciljev EU na terenu, bi bila izgubljena," so opozorili v odboru regij.

"Državni in regionalni načrti so v novem proračunu ločeni. Regije smo kategorizirali v tri podskupine, 218 milijard evrov pa bo zagotovljenih za manj razvite evropske regije," pa je na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju novinarje miril izvršni podpredsednik Evropske komisije Raffaele Fitto.

Denar bo v občinske blagajne prehajal prek državnih odločevalcev, regije pa bodo morale svoj delež izpogajati z državnimi vladami, brez jamstva, da bo razdelitev poštena.

Na to nevarnost je za 24ur.com opozoril tudi župan Mestne občine Novo mesto in član Evropskega odbora regij Gregor Macedoni: "Predlog proračuna do leta 2034 z združevanjem vseh mehanizmov predstavlja tveganje za kohezijsko politiko. Ravno tu je imela lokalna samouprava dostop do razvojnih sredstev. Morala bi jih imeti v še večji meri, da bi zmanjševali razvojne razlike med regijami v Sloveniji," je pojasnil.

"V isti žakelj denarja bo zdaj posegalo tudi obrambno načrtovanje, kmetijska politika, ribištvo, tudi stanovanjska politika. To pomeni, da bo še manj sredstev za razvojne naloge lokalne samouprave," je še dejal.

Kot je dodal Macedoni, so bila evropska pravila prej zaščita lokalnih interesov, prenos odločevanja v Ljubljano pa bi Sloveniji lahko prinesel samostojnost pri odločevanju, če bi se odločevalci uspešno in pošteno dogovorili o uskladitvi sredstev iz številnih skladov. "Bojim pa se, ko gledam Načrt za okrevanje in odpornost, kjer je država več kot 95 odstotkov denarja porabila za državne centralistične funkcije, da temu ne bo tako," je dejal.

Kljub skrbi pred izgubo odločevalske moči pri črpanju kohezijskih sredstev Macedoni vidi priložnost v projektih z dvojno rabo: tistih, ki povezujejo civilne in obrambne potrebe, saj se Evropa vse bolj pripravlja na obdobje militarizacije.

"Na primeru naše občine bi lahko med take projekte uvrstili bližnjico med Novim mestom in Posavjem, saj je letališče v Cerkljah strateška infrastruktura tudi v Natovem zemljevidu. Ta bi omogočala tudi vsakodnevno rabo." V Novem mestu kot primer projekta, ki bi upravičil namen "dvojne rabe" navajajo tudi regionalni center za zaščito in reševanje, ki je že v fazi projektiranja. 

"V tem primeru bomo kot občina prispevali poklicne gasilce in civilno zaščito, hkrati bo to regionalni center za skladišče in druge institucije, ki so del državne uprave," je dejal. V centru bodo združili gasilce, potapljače, jamarje in civilno zaščito v enoten sistem odziva na krize.

Skrb, da bi ključni procesi razporejanja evropskih sredstev po regijah pripadli prestolnicam, po podatkih Evropskega odbora regij ni brezpredmetna.

"Evropsko kohezijsko politiko močno ogroža nacionalizacija le-te. Obstaja kriza dvoma v evropske institucije, kar 73 evropskih regij je nazadovalo," je še dejal Fitto.

Medtem ko Hrvaška že ima predstavništvo lokalnih samouprav v Bruslju, tudi slovenske mestne občine razmišljajo o skupnem predstavništvu, ki bi občinam pomagalo pri ohranjanju kontakta z Brusljem in vzvodi za črpanje evropskih sredstev: "Združenje mestnih občin je potrdilo, da v Bruslju vzpostavimo enoletno pilotno pisarno," je potrdil Macedoni.

"Celotno Evropo sta po naših poročilih zajeli tudi stanovanjska in energetska kriza. Niža se tudi vlaganje v javne storitve za državljane," je pojasnila predsednica Evropskega odbora regij Kata Tütto. Posebej vzhodna Slovenija po teh merilih zaostaja, saj so po poročilih evropskega odbora regij na vzhodu Slovenije vidni znaki industrijskega zastoja.

Če bo novi finančni okvir sprejet v trenutni obliki, bo prinesel velik premik iz regionalne in lokalne ravni nazaj na državno. Evropski odbor regij je zato sprejel resolucijo za zaščito kohezije, ki jo bodo, kot pravi Macedoni, predstavili tudi v Sloveniji.