G7 bo daroval milijardo odmerkov cepiva, zaveza o ogljični nevtralnosti do 2050

Skupina G7 želi pokazati, da se je mednarodno sodelovanje po preobratih, ki sta jih povzročili pandemija ter nepredvidljivost nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vrnilo, poroča The Independent. Prav tako želijo pokazati, da so lahko revnejšim državam boljši prijatelji kot pa njihovi avtoritarni tekmeci, kot je na primer Kitajska.

Britanski premier Boris Johnson, ki je tudi gostitelj vrha, je želel, da bi to tridnevno srečanje spodbudilo "globalno Britanijo", pobudo njegove vlade, da bi ta srednje velika država dobila velik vpliv na globalno reševanje težav. Brexit je med vrhom sicer nekoliko zasenčil ta cilj, saj so voditelji Evropske unije in ameriški predsednik Joe Biden izrazili zaskrbljenost zaradi težav z novimi trgovinskimi pravili med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, ki so povečale napetosti na Severnem Irskem.

Britanski zunanji minister Dominic Raab je ob tem EU obtožil, da "poskuša spremeniti status Severne Irske" proti volji njenega prebivalstva, da bi s tem še okrepila konflikt. To je izjavil, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron britanskemu premierju dejal, da Severna Irska ni del Velike Britanije. Raab je dejal, da je takšen govor žaljiv, unijo pa je obtožil, da je Severno Irsko leta označevala, kot da je ločena od Britanije. To je primerjal tudi s Španijo in Katalonijo ter s Francijo in Korziko.

Francoski predsednik in Johnson sta se 'spopadla', ko se je britanski premier pritožil, da po koncu tega meseca iz Velike Britanije ne bo več mogoče pošiljati narezkov prek irskega morja. "Kako bi vam bilo všeč, če bi sodišče preprečilo, da bi klobase iz Toulousa pošiljali v Pariz?" je Johnson dejal na zasedanju v Cornwallu.

Francoski predsednik naj bi na to odgovoril, da to "ni dobra primerjava, saj sta Pariz in Toulouse del iste države", Johnson pa je nato odgovoril: "Severna Irska in Britanija sta tudi del iste države."

Revnim državam bodo zagotovili milijardo odmerkov cepiv

"Z veseljem sporočam, da so voditelji ta konec tedna obljubili več kot milijardo odmerkov, bodisi neposredno bodisi prek financiranja Covaxa," je povedal Johnson ob koncu tridnevnega vrha. Koliko odmerkov cepiva proti covidu-19 bo podarila katera država, ni sporočil. Je pa že pred tem napovedal, da bo Velika Britanija darovala 100 milijonov odmerkov iz lastnega presežka. ZDA so obljubile pol milijarde odmerkov, Nemčija pa naj bi sprva poskrbela za dobavo 350 milijonov odmerkov.

Glede na sklepno izjavo bi skupina izpolnila obljubo do junija 2022. Zaenkrat so države neposredno obljubile več kot 870 milijonov odmerkov, polovico bi skušali s pomočjo platforme Covax revnejšim državam dobaviti do konca leta.

Nekdanji britanski premier Gordon Brown je ob zasedanju ocenil, da se bo vrh G7 zaradi pomanjkanja načrta za dostavo 11 milijard odmerkov cepiv proti covidu-19 zapisal kot izgubljena priložnost. Dejal je tudi, da bo pomanjkanje cepiv v revnejših državah najbogatejše države preganjalo zaradi možnosti pojava novih različic virusa.

"Ko smo potrebovali 11 milijard cepiv, smo dobili načrt le za eno milijardo. Mislim, da bo tudi ta vrh prišel kot neopravičljiv moralni neuspeh," je dejal. Dodal je, da čeprav smo odkrili cepivo za covid-19, pa da države niso določile celovitega načrta za cepljenje do sredine prihodnjega leta. "Milijoni ljudi bodo ostali necepljeni in na tisoče jih bo umrlo," je dejal.

Zaveza k podnebni nevtralnosti čim hitreje oziroma do leta 2050 

Glede podnebnih sprememb so voditelji prepričani, da se mora sprememba začeti z njimi, saj države skupine G7 predstavljajo 20 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. "Ta konec tedna smo bili jasni, da se mora ukrepanje začeti pri nas," je povedal britanski premier.

Johnson je kot čudovito označil obljubo vseh držav G7, da bodo ogljično nevtralne najkasneje do leta 2050. Poudaril je, da je nujno pospešiti ta postopek in pri tem pomagati državam v razvoju. V končni izjavi se med drugim zavezujejo, da bodo zaščitili najmanj 30 odstotkov zemlje in oceanov do leta 2030 ter okrepili financiranje na področju varovanja okolja.

Nemčija je med drugim napovedala prispevke za varovanje okolja v državah v razvoju do najkasneje leta 2015 povečati s trenutnih štirih na šest milijard evrov letno.

Voditelji so se strinjali tudi o izstopu iz premoga, vendar jim ni uspelo določiti datuma, do kdaj bi to storili. Na mizi voditeljev je bil tudi predlog, da bi v obdobju med letoma 2030 in 2040 izklopili vse termoelektrarne, vendar je ta naletel predvsem na odpor ZDA, poročajo agencije.

"Dogovor G7 glede globalnega končanja financiranja premoga je velik dosežek in pošilja močan signal svetu," je glede podnebnih zavez tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Mednarodne okoljske organizacije so sicer navedene zaveze še pred njihovim uradnim sprejetjem označile kot prešibke.

G7 je v sklepni izjavi še obljubil, da bo morala Rusija odgovarjati zaradi kibernetskih napadov, saj predstavljajo grožnjo, ki se zaostruje.

Voditelji so bili ostri tudi glede Kitajske in pozvali Peking, naj spoštuje človekove pravice v pokrajini Sinkiang, kjer med drugim živi muslimanska manjšina Ujguri.

Po pričakovanjih so podprli tudi pravičnejši davčni sistem z minimalnim davkom na korporacije. Finančni ministri skupine so namreč že 5. junija na srečanju v Londonu dosegli dogovor o globalnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v višini najmanj 15 odstotkov.

Skupina sedmih najrazvitejših držav se je že v soboto dogovorila o novem globalnem infrastrukturnem projektu, ki bo služil kot odgovor na kitajsko pobudo En pas, ena pot oz. novodobno svilno pot. Projekt bo pomagal pri izgradnji infrastrukture v najrevnejših državah, so se strinjali.

Projekt Zgradimo nazaj boljši svet (B3W) bo po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna pravičnejši od kitajskega. "Kitajska mora začeti delovati bolj odgovorno v smislu mednarodnih norm glede človekovih pravic in transparentnosti," je dejal danes ob zaključku vrha.

Veseli, ker se je ZDA odmaknila od politike "najprej Amerika"

Razpoloženje na zasedanju skupine G7 je bilo sicer večinoma pozitivno. Zadnji vrh skupine G7 se je leta 2019 odvil v Franciji. Pandemija pa je nato preprečila izvedbo predvidenega dogodka za leto 2020 v Združenih državah Amerike.

Voditelji so prvi večer preživeli v družbi kraljice Elizabete II., ko je kraljica torto razrezala kar z mečem. Naslednji dan pa so voditeljem na plaži postregli zrezke in jastoge.

Državnim voditeljem je vidno odleglo, ker so ZDA po politiki "najprej Amerika", ki jo je zagovarjala Trumpova administracija, znova postale angažiran mednarodni igralec.