Zavezniki? Le še peščica Evropejcev verjame v ZDA

Raziskavo je v sredo objavil think tank Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) pred pomembnima vrhovoma G7 in NATO v Franciji in Turčiji v prihodnjih tednih. Avtorji raziskave so zapisali, da razkriva "globoko evropsko nezaupanje do ZDA".

Številni Evropejci sicer pričakujejo izboljšanje odnosov z Washingtonom po odhodu Donalda Trumpa s položaja, vendar so medtem vse bolj pripravljeni poskrbeti za lastno varnost z okrepitvijo evropske obrambe, poroča Guardian.

Vse večji evropski pragmatizem so spodbudili tudi agresivna politika ameriškega predsednika na Bližnjem vzhodu, grožnje Grenlandiji, napovedi o umiku vojakov iz evropskih oporišč in dvomi glede prihodnosti Nata. "Po vsej celini je jasno prisotna podpora zmanjševanju odvisnosti od Washingtona," je dejala Jana Kobzová, soavtorica poročila in višja raziskovalka pri Evropskem svetu. "Evropejci so vse bolj odprti za višje obrambne izdatke in, kar je ključno, izkazujejo presenetljivo visoko zaupanje, da bi jim sosednje države priskočile na pomoč v krizi."

Vedno bolj jasna je zahteva po večji samozadostnosti in potreba po zavarovanju, to pa predstavlja "okno priložnosti za evropske voditelje, da na področju varnosti gredo dlje in hitreje," je prepričan soavtor raziskave Pawel Zerka.

Raziskava, ki temelji na anketiranju, izvedenem maja v Avstriji, Bolgariji, na Danskem, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem, v Švici in Združenem kraljestvu, je pokazala, da je v povprečju le 11 odstotkov vprašanih v vseh državah ZDA zdaj videlo kot zaveznika.

To je manj v primerjavi s 16 odstotki pred šestimi meseci in 22 odstotki novembra 2024. Prevladovalo je mnenje, da so ZDA zdaj "nujni partner", čeprav je 13 odstotkov evropske javnosti dejalo, da ZDA štejejo za tekmeca, 12 odstotkov pa za neposrednega nasprotnika.

Večina v vseh državah ne zaupa več, da bi ZDA priskočile na pomoč v primeru napada. Razen v Bolgariji je večina ljudi, tudi v državah z velikimi skrajno desnimi strankami, kot so Francija, Italija, Nizozemska in Švedska, menila, da bi jim v podobnem scenariju pomagale "vsaj nekatere evropske države".

Evropejci so bili v povprečju za 4 odstotke bolj naklonjeni višji nacionalni obrambni porabi kot lani, ugotavlja raziskava, pri čemer je bila Italija edina država, kjer je še vedno prevladovalo jasno nasprotovanje.

V povprečju je 47 odstotkov vprašanih podpiralo idejo skupnega zadolževanja EU za financiranje višjih obrambnih izdatkov, 35 odstotkov pa ji je nasprotovalo. Podpora je bila najmočnejša na Portugalskem, na Danskem, na Nizozemskem in v Španiji.

Poleg tega je jasna velika podpora temu, da bi morala država zmanjšati strateško odvisnost od ameriške vojaške opreme, največ podpornikov je bilo na Danskem, Nizozemskem, Švedskem, Portugalskem, v Franciji, Švici, Združenem kraljestvu in Španiji.

Na slabo podporo pa je naletela ideja o zamenjavi Nata z novo obrambno strukturo, ki bi zajemala le EU, prevladujoče mnenje v skoraj vseh državah, razen v Bolgariji, pa je bilo, da se bodo odnosi med ZDA in Evropo verjetno izboljšali, ko bo Trump zapustil položaj.

Kljub naraščajočim cenam energije je 44 odstotkov Evropejcev dejalo, da bi bila ponovna uvozna odvisnost od nafte in plina iz Rusije "precej slaba" ali "zelo slaba" ideja.

Ambicija Ukrajine po vstopu v EU pa še naprej deli evropsko javnost, saj so bili anketiranci v državah, kot so Madžarska, Bolgarija, Avstrija, Nemčija in celo Estonija – ena najtrdnejših podpornic Kijeva – bolj naklonjeni nasprotovanju sprejemu Ukrajine kot pa podpori.