Izraelski obrambni minister Israel Katz je potrdil, da so izraelske sile po večdnevnih spopadih in letalskih napadih prevzele nadzor nad utrdbo. Trdnjava ima tudi močan simbolni pomen, saj jo je Izrael uporabljal kot vojaško oporišče med okupacijo južnega Libanona med letoma 1982 in 2000.
Po navedbah izraelske vojske je cilj operacije uničenje infrastrukture Hezbolaha in širitev nadzora na območju grebena Beaufort ter doline Wadi al-Saluki. Izraelske sile so doslej nadzorovale območje do reke Litani, zdaj pa napredujejo proti reki Zahrani še severneje. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko bil naslednji cilj mesto Nabatieh, gospodarsko in kulturno središče južnega Libanona ter eno najpomembnejših oporišč Hezbolaha.
Francija zahteva nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN
Dogajanje je sprožilo odziv Francije. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je zahteval sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov.
"Nič ne more upravičiti nadaljevanja izraelskih vojaških operacij v Libanonu in vse globlje okupacije libanonskega ozemlja," je dejal.
Libanonski premier je Izrael obtožil politike požgane zemlje in kolektivnega kaznovanja prebivalstva. Po njegovih besedah izraelska vojska uničuje mesta in vasi ter prebivalce sili v beg.
"To Izraelu ne bo prineslo ne varnosti ne stabilnosti," je opozoril in pozval k hitremu ter resničnemu premirju.
Zmaga na bojišču ali predvsem propagandna zmaga?
V Izraelu vsi ne delijo navdušenja nad vojaškim uspehom. Profesor Yagil Levy je po poročanju BBC zavzetje Beauforta označil predvsem za "zmago videza".
Po njegovih besedah je bila vojaška vrednost utrdbe vprašljiva že med izraelsko invazijo leta 1982. Tokrat naj bi šlo predvsem za simbolni uspeh v času, ko v Izraelu rastejo protesti, vojska pa se sooča z vse več kritikami zaradi ranljivosti pred napadi z brezpilotniki.
"Hezbollah ostaja nedotaknjen in ne obstaja realen načrt za njegovo razorožitev," opozarja Levy.
Premirje obstaja le na papirju
Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo od začetka marca v izraelskih napadih ubitih najmanj 3371 ljudi, več kot 1,2 milijona pa jih je bilo prisiljenih zapustiti domove.
Čeprav je bilo 17. aprila razglašeno premirje, ga nobena stran v praksi ne spoštuje. Izrael in Hezbollah se vsakodnevno obtožujeta kršitev in nadaljujeta napade.
Hezbollah je v soboto sporočil, da je napadel nadzorni center letalskega prometa v izraelski bazi Meron ter izvedel raketne napade proti mestu Kirjat Šmona. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki ljudi na plažah v severnem Izraelu, ki so zaradi raketnega alarma bežali v zaklonišča.
Najnovejša izraelska ofenziva pa ob tem prihaja v času občutljivih pogajanj med Združenimi državami in Iranom. Teheran vztraja, da mora morebitni dogovor vključevati tudi konec spopadov v Libanonu.
Nekateri opazovalci menijo, da želi Izrael pred morebitnim političnim dogovorom Hezbolahu povzročiti čim več škode in si na terenu zagotoviti čim boljši položaj.
