Zbal se je za svoje življenje in pobegnil s francoskim vojaškim letalom

"Prevzeli smo oblast," je za AFP povedal vodja CAPSAT, polkovnik Michael Randrianirina. Napovedal je oblikovanje odbora, ki bo opravljal delo predsedstva. Obenem naj bi "po nekaj dneh" ustanovili tudi novo civilno vlado.

Le nekaj minut prej je parlament v Antananarivu izglasoval razrešitev Andryja Rajoeline, ki je v ponedeljek – po tednih protestov, na katerih so se vrstili pozivi k njegovemu odhodu – sporočil, da se je zatekel na varno, saj da je ogroženo njegovo življenje. 

Državljane je nagovoril prek omrežja Facebook, potem ko so njegov govor sredi kaosa v državi večkrat prestavili. Med drugim so vojaki grozili z zavzetjem sedeža državne televizije.

Kot je zatrdil v nagovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, je skupina vojaškega osebja in politikov nameravala nanj izvesti atentat, zaradi česar se je odločil zateči na varno. Pred tem je razpustil parlament, s čimer je želel preprečiti glasovanje o svoji razrešitvi.

Lokacije ni razkril, glede na poročanje francoskih medijev pa je Rajoelina, ki ima od leta 2014 tudi francosko državljanstvo, iz države v nedeljo odletel na krovu francoskega vojaškega letala. V Parizu tega niso potrdili.

Na pozive k odstopu se ni odzval, temveč je prebivalce otoške države pozval, naj spoštujejo obstoječi red. "Ta vprašanja lahko rešimo le na en način: s spoštovanjem veljavne ustave v državi," je dejal in pozval k dialogu za razrešitev krize.

Predsednik je danes tudi razpustil parlament in s tem preprečil načrtovano glasovanje, s katerim ga opozicija želi razrešiti zaradi vse hujše politične krize. Vodja opozicije Siteny Randrianasoloniaiko je že v ponedeljek dejal, da bodo glasovali o razrešitvi predsednika, potem ko so se pojavila prva poročila o tem, da je zapustil državo.

Rajoelina je v objavi na družbenih omrežjih zagovarjal razpustitev parlamenta kot nujno potezo za ponovno vzpostavitev reda in krepitev demokracije na Madagaskarju.

Državo v Indijskem oceanu so protesti proti slabem upravljanju in korupciji zajeli konec septembra. Na čelu protestov so mladi, ki vladi očitajo slabo upravljanje in korupcijo. Izpostavljajo prekinitve oskrbe z vodo in elektriko, pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu, visoko brezposelnost in revščino.

Sprva mirne demonstracije so se ponekod sprevrgle v nasilje, v katerem je umrlo najmanj 22 ljudi.

V nedeljo je predsednikov urad dogajanje označil kot poskus državnega udara. Vplivna enota vojske CAPSAT je pred tem sporočila, da je prevzela poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. Številni vojaki so se pridružili protestom.

Madagaskar je bil od pridobitve neodvisnosti leta 1960 priča že številnim nemirom, vključno z množičnimi protesti leta 2009, ki so k odstopu prisilili takratnega predsednika Marca Ravalomanano in na položaj prinesli Rajoelino. Z le 34 leti je takrat postal najmlajši državni voditelj v Afriki. Vladal je štiri leta in se nato na oblast vrnil po volitvah leta 2018.