Napad na ameriško demokracijo: 'Največjo odgovornost nosi predsednik ZDA'

14 dni pred inavguracijo novega ameriškega predsednika so potrditev Joeja Bidna v kongresu z nasilnim vdorom v Kapitol poskušali preprečiti Trumpovi podporniki, ki jih že mesece spodbuja Trump s trditvami o "ukradenih volitvah", že zadnja štiri leta pa je pri svoji zvesti bazi s sovražno retoriko utrjeval nasprotovanje do medijev, demokratov in praktično vsakogar, ki mu nameni besedo kritike. In včeraj je sodu izbilo dno – na dan ko je bil Biden tudi uradno potrjen za 46. predsednika Združenih držav Amerike, so s tal Kapitola čistili kri in razbito steklo. Ostanki nasilnega vdora protestnikov, med katerimi so bile skrajno desne skupine, Proud Boys in pristaši teorije zarote QAnon. 

O dogajanju v Združenih državah Amerike smo se pogovarjali s slovenskim veleposlanikom v ZDA in nekdanjim zunanjim ministrom, Samuelom Žbogarjem. Nasilje v Washingtonu ga je spomnilo na dogodke 27. aprila 2017 v Skopju, ko je množica, ki je nasprotovala večini v parlamentu, slednjega napadla ter skoraj ubila enega izmed poslancev. V napadu je bilo pretepenih več makedonskih poslancev, med njimi tudi sedanji predsednik vlade. "To se je dogajalo na Balkanu, v Makedoniji, nikoli si ne bi predstavljal, da se bo kaj takega zgodilo tudi v Združenih državah Amerike." 

"Največjo odgovornost za to, kar se je zgodilo, nosi predsednik ZDA, ki je zadnja štiri leta vztrajno rušil institucije, širil sovražni govor proti medijem, proti neodvisnim institucijam, tudi proti sodiščem, in ki nikakor ne more sprejeti poraza na volitvah." Vse do zadnjega je pozival svojo bazo, naj vkoraka v Washington – celo v včerajšnjem videu, v katerem je sicer podpornike naposled le pozval, naj gredo domov, je še vedno ponavljal slogane, "da so to dobri ljudje, ukradli so nam volitve in podobno", dodaja Žbogar. "To je neverjetna neodgovornost predsednika Amerike. Zanimivo bo videti, kako bodo v naslednjih mesecih iskali odgovornost z demokratičnimi ali sodnimi procesi." 

"Žalostno je, da se kaj takega dogaja v ZDA, po drugi strani pa verjamem, da obstajajo močne demokratične institucije, ki se jim bo uspelo izvleči iz tega." 

Da je bilo včerajšnje nasilje po štirih letih trumpizma vendarle kaplja čez rob, potrjujejo tudi navedbe več ameriških medijev, da člani kabineta resno razpravljajo o uveljavitvi 25. amandmaja ameriške ustave, s katerim bi Trumpa zadnje dni njegove administracije odstranili s položaja, predsedniško funkcijo pa bi prevzel podpredsednik Pence. 

A uresničitev tega načrta, torej resnična odstranitev Trumpa, ni ravno verjetna, gre bolj za (prazne) želje, meni Žbogar. "Glede na to, da je še 13 dni do Bidnovega prevzema oblasti, se lahko zgodi še marsikaj in verjetno je povsem logično, da nekateri razmišljajo o 25. amandmaju." 

Ampak republikanci v kongresu vedo, da so njihovi volivci tudi volivci Trumpa – sledijo svojim volivcem in s tem tudi Trumpu, zato so tudi kasneje nadaljevali z nasprotovanjem izidom v določenih zveznih državah. In prav ti republikanski kongresniki, ki so voljeni na dve leti, se bojijo, da ne bodo ponovno izvoljeni, prav zato po vsej verjetnosti ne bo prišlo do Trumpove odstranitve, dodaja. Prav z neizvolitvijo je na včerajšnjem zborovanju kongresnikom, ki niso podprli problematiziranja volitev, grozil Trumpov sin. "Na žalost v tem trenutku mislim, da ne bo prišlo do spremembe v republikanski stranki, na dolgi rok pa se bodo verjetno morali zamisliti, kam so pripeljali to stranko." 

Kako naprej? 

Žbogar pravi, da so v povolilnem času ameriške institucije dokazale, da delujejo. Sodišča so večkrat odločila, da ni prišlo do kršitev volilnih postopkov, tudi v državah, ki so republikanske. Tudi vrhovno sodišče, v katerem imajo republikanci večino, ni stopilo na stran Trumpa. "Neodvisne institucije delujejo, mediji delujejo. To je dokaz, kako pomembno je zgraditi neodvisne institucije, ki se lahko uprejo avtoritarnim težnjam, ki se tu in tam pojavljajo – sedaj na žalost v Ameriki, pa tudi v Evropi, predvsem na Balkanu." In prav tu bi morala biti gradnja neodvisnih institucij, tako Žbogar, največja prioriteta za Evropsko unijo. 

Očitno je, da je veliko ljudi v Ameriki nezadovoljnih. To nezadovoljstvo je Trumpu uspelo preobraziti v bes. Ena od Bidnovih prioritet bo morala biti tudi iskanje načina, kako znova povezati ameriško družbo, kako pomiriti Ameriko. "Verjamem, da bo sprejel ukrepe, s katerimi bo pokazal, da sliši ta srednji razred, ki je v finančnih krizah zadnjih let izgubljal, ter ponudil roko tem razočaranim ljudem, ki so bili dovzetni za Trumpovo retoriko."