Zbogom Mercatorjevemu zemljevidu: ZN podprli nov prikaz sveta

Generalna skupščina ZN je na zasedanju na sedežu organizacije v New Yorku uradno opustila Mercatorjevo projekcijo iz 16. stoletja in podprla projekcijo, ki temelji na natančnejši zasnovi Equal Earth iz leta 2018.

Resolucije ZN niso pravno zavezujoče, zato države in institucije ne bodo morale uporabljati izključno nove projekcije niti jim ne bo prepovedana uporaba stare. Kljub temu naj bi odločitev prinesla spremembe v šolskih učnih načrtih in vsakdanji tehnologiji, saj se Mercatorjeva projekcija pogosto uporablja v izobraževanju, tehnologiji in upravljanju, piše Guardian.

Togo, ki je v imenu Afriške unije vodil kampanjo za resolucijo, je sporočil, da resolucija "priznava in potrjuje, da so nesorazmerni kartografski prikazi, zlasti tisti, ki izhajajo iz Mercatorjeve projekcije, imeli trajne kognitivne, izobraževalne, kulturne, geopolitične in družbeno-ekonomske posledice ter prispevali k občutnemu zmanjšanju zaznane velikosti Afrike in drugih delov sveta v globalni kolektivni predstavi".

"Ta razprava ni politična, temveč znanstvena, saj obstajajo znanstveni dokazi in vsi moramo sprejeti resničnost," je pred sprejetjem dejal togovski zunanji minister Robert Dussey.

Mercatorjevo projekcijo je leta 1569 uvedel flamski kartograf Gerardus Mercator, da bi pomorščakom olajšal navigacijo po morjih in skoraj pet stoletij pozneje še vedno velja za svetovni standard. A zaradi načina projekcije so območja blizu ekvatorja na zemljevidu prikazana bistveno manjša, kot so v resnici, medtem ko so območja na višjih geografskih širinah videti precej večja. Tako je na primer Afrika na zemljevidu prikazana kot približno enako velika kot Grenlandija, čeprav je afriška celina kar 14-krat večja od danskega ozemlja.

"V Afriko bi lahko spravili Združene države Amerike, Kitajsko, Indijo, Japonsko, Mehiko in velik del Evrope, pa bi še vedno ostalo nekaj prostora," navaja peticija na platformi Change.org v okviru kampanje #CorrectTheMap, ki je zbrala več kot 11.000 podpisov. Afriška unija je kampanjo podprla avgusta 2025, nato pa Togo zaprosila, naj vodi prizadevanja za njeno sprejetje.

V petek, pred glasovanjem, je resolucijo podprl tudi francoski zunanji minister. "Opustili bomo Mercatorjevo projekcijo in jo nadomestili z zemljevidnimi prikazi, prilagojenimi posameznim namenom, ki bodo bolj zvesti dejanskim površinam ter skladni s priporočili kartografov in znanstvenikov," je med govorom na univerzi Sorbona v Parizu dejal Jean-Noël Barrot. Potezo razumejo tudi kot del prizadevanj Francije za izboljšanje odnosov z nekdanjimi kolonijami.

Francija bo zdaj uporabljala Eckertovo projekcijo IV, ki je podobna projekciji Equal Earth, priporočeni v resoluciji.

Zgodovinarji in geografi že leta opozarjajo, da Mercatorjeva projekcija temelji na zahodnih stereotipih. Temu so pritrdili tudi aktivisti, nekateri pa so za ta pojav skovali izraz "kartografski kolonializem". Nekateri menijo, da je zemljevid na subtilen način vplival na mednarodna razmerja moči, saj zmanjšuje fizično podobo globalnega juga, države severne poloble pa prikazuje večje, medtem ko območja ob ekvatorju navidezno zmanjšuje. To naj bi utrjevalo sistemske pristranskosti v mednarodni trgovini, razvojnih prednostnih nalogah in izobraževalnih sistemih.

Eden najvidnejših kritikov Mercatorjeve projekcije je bil nemški zgodovinar Arno Peters, ki je že leta 1973 predstavil Petersov zemljevid sveta, ki temelji na Gall-Petersovi projekciji. Ta se pogosto uporablja kot alternativa Mercatorjevemu zemljevidu.

Kampanja Toga #CorrectTheMap spodbuja uporabo projekcije Equal Earth iz leta 2018, ki jo je razvila mednarodna skupina kartografov. Njeni podporniki menijo, da bi lahko pripomogla k spreminjanju predstav o Afriki in dekolonizaciji učnih načrtov po svetu.

Nekateri analitiki se s tem strinjajo. JJ Enoch, višji sodelavec londonskega podjetja za svetovanje glede geopolitičnih tveganj JS Held, je dejal, da Mercatorjeva projekcija vizualno zmanjšuje dejansko velikost Afrike. Kampanjo je povezal s prizadevanji afriških držav za "večji vpliv v globalnih institucijah in večji nadzor nad tem, kako je celina predstavljena".