Med možnostmi, o katerih so Američani razpravljali, je bila tudi zahteva po izključitvi Španije iz Nata zaradi njenega nasprotovanja vojni, poroča BBC.
Na vprašanje o poročilu je tiskovni predstavnik Downing Streeta dejal: "Falklandski otoki so z veliko večino glasovali za to, da ostanejo čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva, in vedno smo podpirali pravico otočanov do samoodločbe in dejstvo, da suverenost nad otoki pripada Združenemu kraljestvu."
Uradni tiskovni predstavnik premierja je tudi dejal, da vlada ne bi mogla biti jasnejša glede stališča Združenega kraljestva in da suverenost pripada Združenemu kraljestvu ter da je pravica otočanov do samoodločbe najpomembnejša.
Prejšnje ameriške administracije so priznale upravo Združenega kraljestva nad otoki, vendar niso zavzele formalnega stališča glede suverenosti.
BBC News je glede domnevnega elektronskega sporočila stopil v stik s Pentagonom, vendar dokumenta, v katerem je omenjena ponovna ocena priznavanja suverenosti Velike Britanije nad Falkandskimi otoki, niso dobili na vpogled.
Na vprašanje o predlogu, da bi ZDA lahko spodbudile izključitev Španije iz Nata, je uradnik vojaškega zavezništva dejal, da ustanovna pogodba organizacije "ne predvideva nobene določbe o začasni prekinitvi članstva v Natu ali izključitvi". Španski premier Pedro Sanchez je pred tem dejal: "Ne delamo zaključkov na podlagi e-pošte. Delamo z uradnimi dokumenti in uradnimi stališči, ki jih je v tem primeru zavzela vlada Združenih držav."
'Večni spor' z Argentino
Falklandski otoki, britansko čezmorsko ozemlje v jugozahodnem Atlantskem oceanu, so še vedno predmet spora o suverenosti med Veliko Britanijo in Argentino.
Desettedenska vojna leta 1982 se je sprožila, ko je argentinski vojaški diktator Leopoldo Galtieri ukazal argentinskim silam, da napadejo otoke. Takrat je vlada premierke Margaret Thatcher proti otokom poslala ladjevje in mornariško pehoto.
Argentinske sile so se na koncu predale, vendar država še trdi, da ima suverenost nad otoki, ki jih imenuje Malvini in ležijo približno 480 kilometrov vzhodno od Argentine.
Med konfliktom je življenje izgubilo 649 argentinskih in 255 britanskih vojakov, pa tudi trije prebivalci Falklandskih otokov.
Aprila 2024 je argentinski predsednik Javier Milei dejal, da bo pripravil "načrt", po katerem bi otoki postali del Argentine, in dodal, da je to mogoče doseči le po diplomatski poti. Mesec dni pozneje je Milei v pogovoru za BBC dejal, da sprejema dejstvo, da so Falklandski otoki trenutno "v rokah Združenega kraljestva" in da "ni takojšnje rešitve" za spremembo njihovega statusa.
Desničarski voditelj je tudi dejal, da bo za rešitev spora potrebnih več desetletij. Kritiziral je argentinske politike, ki se "tolčejo po prsih in zahtevajo suverenost otokov, a brez kakršnega koli rezultata". Milei je sicer zaveznik Donalda Trumpa. Argentina je v preteklosti trdila, da ima pravico do otokov, ker jih je podedovala od španske krone v začetku 19. stoletja, ko je postala neodvisna, pa tudi zaradi njihove bližine južnoameriški celini.
Prebivalci Falklandskih otokov so sicer z veliko večino izrazili željo, da ostanejo britansko ozemlje. Na referendumu leta 2013 med 1650 volilnimi upravičenci otoka so vsi razen treh glasovali za to, da otok ostane čezmorsko ozemlje, volilna udeležba pa je bila več kot 90-odstotna. Britanske vlade trdijo, da ima prebivalstvo otoka pravico do samoodločbe v skladu z mednarodnim pravom, ki ga je določila Ustanovna listina Združenih narodov.
Čeprav Bela hiša poročila še ni komentirala, bi se lahko izkazalo, da bo to še ena točka trenja med ZDA in Združenim kraljestvom v času diplomatskih napetosti.
Trump je že prej dejal, da "ni zadovoljen" z ravnijo podpore, ki jo je Združeno kraljestvo nudilo med vojno v Iranu, medtem ko je britanski predsednik vlade Keir Starmer večkrat dejal, da se Velika Britanija ne bo vpletla v širši konflikt.
Poročilo se je pojavilo tri dni pred predvidenim obiskom kralja Karla in kraljice Camille v ZDA, kjer naj bi se v Beli hiši srečala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Velika Britanija je premagala argentinsko invazijo. V bojih je padlo 649 argentinskih in 255 britanskih vojakov.
Na referendumu leta 2013 med 1650 volilnimi upravičenci otoka so vsi razen treh glasovali za to, da otok ostane čezmorsko britansko ozemlje, volilna udeležba pa je bila več kot 90-odstotna.
Margaret Thatcher, znana tudi kot 'železna lady', je bila britanska premierka med letoma 1979 in 1990. Bila je prva ženska na tem položaju v zgodovini Združenega kraljestva in je vodila državo v času pomembnih gospodarskih in družbenih sprememb. Njena politika, imenovana 'thačerizem', je temeljila na privatizaciji državnih podjetij, zmanjševanju moči sindikatov in spodbujanju prostega trga. Njena odločna drža med falklandsko vojno leta 1982 je močno okrepila njeno priljubljenost doma in utrdila njen sloves nepopustljive voditeljice, ki je pripravljena braniti britanske interese na svetovnem prizorišču.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.