"Glede kartelov bomo zdaj začeli napadati na kopnem. Karteli vodijo Mehiko. Zelo, zelo žalostno je gledati, kaj se je zgodilo v tej državi. Ampak karteli jo vodijo in vsako leto v naši državi ubijejo od 250.000 do 300.000 ljudi," je Trump dejal v pogovoru za televizijo Fox News.
Predsednikove izjave prihajajo po ameriškem napadu na Venezuelo pretekli konec tedna, v katerem so v Caracasu zajeli tudi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. V okviru kampanje boja proti mamilarskim kartelom so ZDA od septembra ubile tudi več kot sto ljudi v napadih na ladje, ki so domnevno prevažale droge, tarča so bila tudi že venezuelska pristanišča.
Napadi v Mehiki bi še bolj zaostrili napetosti v regiji. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v ponedeljek dejala, da Ameriki - Severna in Južna - ne pripadata nobeni velesili. Trump pa je v nedeljo pozval mehiško voditeljico, naj mu dovoli poslati ameriške vojake v boju proti kartelom v Mehiki, kar je po njegovih besedah zavrnila.
Medtem se je kolumbijski predsednik Gustavo Petro s Trumpom dogovoril za "skupni ukrep" proti gverilcem, ki tihotapijo kokain, na meji z Venezuelo, je v četrtek sporočil kolumbijski notranji minister Armando Benedetti. Voditelja sta se v sredo prvič po ameriškem napadu na Venezuelo pogovarjala po telefonu, potem ko je Trump z vojaško akcijo zagrozil tudi Kolumbiji.
Trump in Petro sta se po navedbah Benedettija zavezala k skupnim ukrepom proti zadnji večji kolumbijski oboroženi gverilski skupini Nacionalni osvobodilni vojski (ELN). Kolumbija jo obtožuje napadov in ugrabitev kolumbijskih vojakov ter umikov v zaledne baze v Venezueli.
Petro je Trumpa prosil, naj "pomaga močno udariti po ELN na meji z Venezuelo", saj je po mnenju kolumbijskega voditelja potrebno gverilce napasti tako v njihovem zaledju kot tudi na kolumbijskih tleh.
Kolumbija in Venezuela si sicer delita kar 2200 kilometrov dolgo mejo, kjer se različne oborožene skupine borijo za nadzor nad dobičkom od trgovine z drogami, nezakonitega rudarjenja in tihotapljenja.
Petro je kljub ostrim izmenjavam med voditeljema v zadnjih dneh, v katerih ga je Trump označil za preprodajalca drog, sprejel njegovo povabilo na srečanje v Washingtonu.
Vodja Farca poziva k boju proti ZDA
Pozneje v četrtek je vodja ločene uporniške skupine na sestanek pozval druge gverilske poveljnike, na katerem bodo razpravljali o ameriški odstranitvi Madura.
"Vemo, da smo imeli v preteklosti nesoglasja (...) ampak danes se soočamo s skupnim sovražnikom (ZDA)," je dejal Ivan Mordisco, vodja razpuščenega oboroženega gibanja Farc, ki naj bi prav tako imel baze v Venezueli.
"Nujno vas vabimo na vrh uporniških poveljnikov iz Kolumbije in celotne Amerike (obeh celin, op. STA)," je Mordisco navedel v videoposnetku, poslanem medijem. Dodal je, da bi morale rivalske uporniške skupine sodelovati proti "vsem oblikam imperialistične agresije" ter "ustvariti veliko uporniško fronto, da preženejo sovražnike".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.