Po Trumpovem pritisku: G7 sprošča do 100 milijonov sodov dizla

ZDA so v četrtek evropskim državam naročile, naj takoj sprostijo rezerve dizelskega goriva, navaja nemški DW.

Zahteva sledi Trumpovi sredini napovedi, da bi lahko prepovedal izvoz ameriškega dizla in s tem zajezil rast cen.

"Čas je za usklajeno sproščanje zalog dizelskega goriva, saj se bližamo sezoni žetve in zimski sezoni kurilnega olja," je za Fox News povedal ameriški minister za energetiko Chris Wright. Trdi, da je goriva dovolj in da ga je treba spraviti na trg.

Tudi ameriški finančni minister Scott Bessent brani Trumpovo zahtevo. Dejal je, da so ZDA sprostile 172 milijonov sodčkov ameriškega dizla in s tem izpolnile sporazum iz marca letos, ki so ga dosegle članice Mednarodne agencije za energijo (IEA). "Od naših zaveznikov pričakujemo, da bodo svoje zaveze podkrepili z dejanji."

Še bolj neposreden je bil z besedami ameriški predstavnik za trgovino Jamieson Greer. "Vemo, da Francija, Nemčija in Italija sedijo na rezervah ... Seveda jim ne bom polagal besed v usta, ampak mislim, da bi radi imeli skupno vizijo o tem, kako na trg spraviti čim več dizla."

Ameriška stran naj bi po poročanju tiskovnih agencij od EU zahtevala sprostitev okoli 120 milijonov 159-litrskih sodov dizla v šestih mesecih, kar bi predstavljalo več kot tretjino skupnih evropskih zalog.

"Ob soočanju z nihanjem cen na naftnih trgih brez primere – kjer strmo naraščajoče cene ogrožajo gospodarsko stabilnost in blaginjo naših državljanov – smo se dogovorili o odločnih in usklajenih ukrepih za stabilizacijo takojšnje oskrbe z energijo, zaščito gospodinjstev in podjetij pred cenovnimi pretresi ter okrepitev dolgoročne odpornosti svetovnih energetskih sistemov," so članice zapisale v skupnem sporočilu za javnost po izrednem pogovoru voditeljev držav skupine G7 glede usklajenih ukrepov za znižanje svetovnih cen goriv, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ob tem so napovedale usklajeno sprostitev 100 milijonov sodov prek Mednarodne agencije za energijo (IEA), ki se bo začela "nemudoma in bo trajala štiri mesece". Ta bo vključevala znatno sprostitev dizelskega goriva v prvih 20 dneh s strani članic in partneric skupine G7.

V prihodnjih dneh se bodo sestali v okviru IEA, da bodo razpravljali o morebitnih dodatnih sprostitvah dizelskega goriva, so napovedali.

Članice skupine bodo prav tako uskladile načrte vzdrževanja v rafinerijah držav G7, da bi preprečile sočasne zaustavitve zmogljivosti in, kjer bo to mogoče, začasno povečale stopnje izkoriščenosti. Prav tako so pozvale države, ki imajo znatne zmogljivosti za rafiniranje nafte, da povečajo svetovno proizvodnjo rafiniranih proizvodov, zlasti dizelskega goriva.

Države skupine G7 so se obenem dogovorile, da med seboj ne bodo uvedle prepovedi izvoza dizelskega goriva, ter pozvale druge velesile, naj se vzdržijo takšnih omejitev.

"Ponovno potrjujemo svojo zavezo, da se bomo vzdržali izvoznih omejitev za energijo in energetske proizvode med državami G7, ter pozivamo vse proizvajalce, naj se vzdržijo uvajanja prepovedi, ki bi lahko zaostrile napetosti na trgu," so zapisali v skupni izjavi.

Odločitev članic, da ne bodo uvedle omejitev izvoza dizla, je na družbenem omrežju X že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Pozdravljamo odločitev držav G7, da zaveznikom ne bodo uvedle nobenih izvoznih prepovedi, ter nadaljnjo solidarnost med partnerji," je zapisala in obenem podprla usklajeno sproščanje strateških rezerv.

Potezo je pozdravil tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in napovedal, da bodo voditelji EU o tej temi, pa tudi o vprašanju, kako ublažiti vpliv naraščajočih cen energije na evropske državljane, podjetja in industrijo, razpravljali na zasedanju 15. in 16. oktobra. Ob tem je dodal, da "ta kriza znova izpostavlja tudi pomen zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv in pospešitve prehoda na domače vire energije".

Ameriški predsednik Donald Trump je, kot poroča BBC, malo pred objavo G7 na družbenih omrežjih zapisal, da je Evropa pristala na sprostitev "ogromne količine" svojih zalog dizelskega goriva in da se bo proces začel nemudoma. Evropski voditelji Trumpove objave sprva še niso komentirali.

"Evropska komisija tesno sodeluje z državami članicami EU, da bi ocenila stanje in preučila ustrezne ukrepe za reševanje visokih cen," je v odzivu na ameriško zahtevo sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič se je v ZDA sestal z Greerjem, a priznal, da o podrobnostih izvoza ameriškega dizla nista govorila.

Morebitne ameriške prepovedi izvoza dizla si ne morem predstavljati, se je odzval francoski minister za mednarodno trgovino Nicolas Forissier, medtem ko so z nemškega ministrstva za gospodarstvo sporočili, da IEA Berlina še ni pozvala k sprostitvi zalog dizelskega goriva.

Evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen je povedal, da je sprostitev strateških zalog ena od možnosti za odziv na visoke cene dizla. Evropske države se o morebitnem ukrepu usklajujejo v okviru IEA.

"Z vsemi članicami Mednarodne agencije za energijo, ne samo z ZDA, razpravljamo o tem, kdaj bi bil ustrezen čas za sprostitev (zalog), saj je to ena od možnosti, ki jih imamo. Smo jo že uporabili in verjetno jo bomo še enkrat," je dejal Jørgensen v pogovoru za Euronews.

Poudaril je sicer, da Evropska komisija nima pristojnosti za sproščanje zalog, ampak skrbi zgolj za usklajevanje med državami.

To je na redni novinarski konferenci komisije poudarila tudi njena tiskovna predstavnica Anna-Kaisa Itkonen. "Evropska unija je pripravljena na skupno ukrepanje v okviru Mednarodne agencije za energijo. Njihova naloga je, da organizirajo morebitno sprostitev zalog," je poudarila.

Obenem je zavrnila grožnje ZDA, da bi lahko ustavile izvoz dizla. "Prepoved ne bi koristila nikomur. To bi spodkopalo naše zaupanje v ZDA kot zanesljivo partnerico," je dejala.

Predstavniki držav članic EU in Evropske komisije so se danes v okviru delovne skupine energetske unije sestali na izrednem sestanku o dogajanju na trgu dizelskega goriva in njegovem vplivu na cene. Izmenjali so informacije in preučili možne ukrepe za soočenje z razmerami, so po srečanju sporočili v Bruslju.

Delovna skupina, ki deluje pod okriljem komisije, je poudarila pomen nadaljnjega sodelovanja in usklajevanja spričo trenutnih izzivov na trgu. Razmere bodo še naprej pozorno spremljali, so še navedli.

Na Evropski komisiji so sicer danes poudarili, da izrednega sestanka niso sklicali zaradi pozivov in napovedi ZDA. Predstavniki držav članic in komisije se namreč v različnih formatih redno sestajajo in spremljajo razmere že vse od marca, potem ko je konec februarja izbruhnila vojna na Bližnjem vzhodu, je pojasnila tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho.

Irsko predsedstvo Sveta EU je medtem za danes popoldne sklicalo še sestanek namestnikov stalnih predstavnikov članic pri uniji na temo razmer na globalnih energetskih trgih.

Kot so po sestanku sporočili neimenovani diplomati EU, je komisija članice seznanila s trenutnim stanjem in potekom usklajevanj na ravni EU. Irsko predsedstvo bo še naprej tesno sodelovalo s članicami in Evropsko komisijo pri spremljanju razmer na energetskih trgih, so dodali.

Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija in Irska ter Evropska komisija so se na četrtkovem izrednem srečanju medtem dogovorile, da bodo na ameriški pritisk odgovarjale z enotnim glasom. Prav tako naj bi vztrajale, da mora biti vsaka odločitev o sprostitvi zalog obravnavana na ravni Mednarodne agencije za energijo (IEA), hkrati pa želijo v komunikaciji z Washingtonom zmanjšati napetosti, je v četrtek poročal Politico.

Po podatkih Goldman Sachsa so imele evropske članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) konec junija približno 190 milijonov sodov dizla v zalogah, kar ustreza skoraj 500 dnevom ameriškega izvoza dizla.

Od začetka vojne v Iranu in regiji so se povprečne cene ameriškega dizla zvišale za več kot 70 odstotkov na 1,5 evra na liter. Vse višje cene pa jezijo tudi Trumpove republikance. Ukrepe za nižanje cen predlagajo tudi zaradi prihajajočih novembrskih volitev, na katerih bi lahko prav na račun visokih cen izgubili nadzor nad kongresom.