Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati preprečil državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča, ter omejil občutljive naložbe ameriških nasprotnikov. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, četudi bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država.
Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na povečanje vojaške navzočnosti na Grenlandiji. "Sodelovali bomo z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji," je zapisal.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago. Po njegovih besedah bo Grenlandija za vedno del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, dogovor pa naj bi z otoka in okoliškega območja izključil ameriške nasprotnike.
Trump je že januarja sporočil, da sta se z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovorila o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije. Takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene.
'V primeru izbire bi Grenlandija izbrala Dansko'
Danska premierka Mette Frederiksen je v petek sporočila, da nameravajo ZDA, Danska in Grenlandija dogovor podpisati prihodnji teden, ko bo v New Yorku potekalo zasedanje Generalne skupščine ZN. Dogovor bo moral nato skozi potrebne parlamentarne postopke na Danskem, poroča CBS News.
Po njenih besedah dogovor krepi skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen pa je dejal, da bo zaradi podpisa "naslednji teden dober teden". Po njegovih besedah bo dolgo obdobje negotovosti zamenjal zavezujoč dogovor, ki krepi varnost v Arktiki in v severnem Atlantiku. Zatrdil je še, da dogovor spoštuje danske rdeče črte.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico. Po njegovih besedah priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem okolju.
ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od 50 let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen.
Trump si je letos prizadeval za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko.
Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.