ZDA in Iran nadaljujejo medsebojne napade

Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je danes sporočilo, da so ameriške sile minuli konec tedna napadle iranske radarje ter poveljniške in nadzorne centre za brezpilotne letalnike v Goruku v Iranu in na otoku Kešm.

Kot je še zapisalo na družbenem omrežju X, so ZDA z napadi v soboto in nedeljo odgovorile na agresivna dejanja Irana, med katerimi je bila sestrelitev ameriškega brezpilotnega letalnika MQ-1, ki je delovalo nad mednarodnimi vodami.

Ameriška lovska letala so po navedbah Centcoma uničila iranske protiletalske obrambne sisteme, nadzorne postaje in dva drona, ki da sta predstavljala jasno grožnjo za ladje v tamkajšnjih vodah.

Iranska revolucionarna garda medtem trdi, da je napadla oporišče, ki ga je ameriška vojska uporabljala za napade na njihovo ozemlje. Njegove lokacije ni navedla.

Kuvajtska vojska je medtem davi sporočila, da je tarča napadov z droni in raketami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da si Teheran "resnično želi skleniti sporazum" in da bo kakršenkoli dogovor, ki ga bodo dosegli, "dober za ZDA in tiste, ki so z nami". 

V objavi je ostro kritiziral tudi domače kritike, za katere je dejal, da "negativno čivkajo" o njegovem ravnanju v vojni. "Samo sprostite se, na koncu se bo vse dobro izteklo – vedno se," je dejal. 

Iran je usmrtil dva moška, Mehrdada Mohamadinio in Aškana Malekija, obsojena zaradi njune vloge v protivladnih protestih, poroča iranska tiskovna agencija Mizan.

Moška sta bila spoznana za kriva požiga mošeje Džafari v teheranski soseski Giša, poškodovanja javne lastnine in spopada z varnostnimi silami. Njuni smrtni kazni je pred izvršitvijo potrdilo iransko vrhovno sodišče.

Protesti v Iranu so izbruhnili konec decembra lani, sprva zaradi nezadovoljstva zaradi slabih gospodarskih razmer v državi, nato pa so se razvili v širše nasprotovanje klerikalnim vladarjem, ki vladajo Iranu od islamske revolucije leta 1979.