Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je danes sporočilo, da so ameriške sile minuli konec tedna napadle iranske radarje ter poveljniške in nadzorne centre za brezpilotne letalnike v Goruku v Iranu in na otoku Kešm.
Kot je še zapisalo na družbenem omrežju X, so ZDA z napadi v soboto in nedeljo odgovorile na agresivna dejanja Irana, med katerimi je bila sestrelitev ameriškega brezpilotnega letalnika MQ-1, ki je delovalo nad mednarodnimi vodami.
Ameriška lovska letala so po navedbah Centcoma uničila iranske protiletalske obrambne sisteme, nadzorne postaje in dva drona, ki da sta predstavljala jasno grožnjo za ladje v tamkajšnjih vodah.
Iranska revolucionarna garda medtem trdi, da je napadla oporišče, ki ga je ameriška vojska uporabljala za napade na njihovo ozemlje. Njegove lokacije ni navedla.
Lokacije ameriškega oporišča, ki je bilo tarča napada, revolucionarna garda ni razkrila, je pa opozorila, da bo njen odziv "povsem drugačen", če se bo ameriška agresija ponovila.
V Kuvajtu, ki velja za zaveznika ZDA, so se davi oglasile sirene za zračni napad, kuvajtska vojska pa je sporočila, da je njihova zračna obramba "prestregla sovražne napade z raketami in brezpilotnimi letalniki".
Kuvajtsko zunanje ministrstvo je kasneje v izjavi za napade okrivilo Iran in jih ostro obsodilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranski glavni pogajalec: ZDA očitno ne spoštujejo premirja
Iranski predsednik parlamenta in glavni pogajalec, Mohamed Bager Galibaf, je ZDA obtožil kršenja premirja z Iranom, med drugim z nadaljnjo blokado iranskih pristanišč in ker ne uspe preprečiti stopnjevanja napadov svojega zaveznika Izraela v Libanonu.
"Glede na nadaljevanje zločinov sionističnega režima v Libanonu in glede na to, da je bil Libanon eden od predpogojev za premirje ter da je bilo to premirje sedaj kršeno na vseh frontah, tudi v Libanonu, iranska pogajalska ekipa prekinja dialog in izmenjavo sporočil prek posrednikov," je poročal Tasnim.
Washington in Teheran sta bila sicer v zadnjih dneh sredi intenzivnih diplomatskih prizadevanj za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi lahko privedel h koncu vojne v Iranu, ki se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran.
Nadaljnjega dialoga ne bo, dokler se Izrael v celoti ne umakne z okupiranih ozemelj v Libanonu in ustavi vse napade tako na Libanon kot tudi na Gazo, navaja Tasnim, ki je blizu iranski revolucionarni gardi.
Tasnim je poročal še, da sta Iran in tako imenovana os upora oziroma mreža proiranskih oboroženih skupin v regiji v odgovor na nenehne kršitve premirja sklenila, da popolnoma zaprejo Hormuško ožino in aktivirajo druge fronte, vključno z ožino Bab al Mandab. Namen teh ukrepov naj bi bil kaznovanje Izraela in njihovih podpornikov, povzemata televizija CNBC in tiskovna agencija Reuters.
Trump: Iranski dogovor bo dober za ZDA in 'tiste, ki so z nami'
Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da si Teheran "resnično želi skleniti sporazum" in da bo kakršenkoli dogovor, ki ga bodo dosegli, "dober za ZDA in tiste, ki so z nami".
V objavi je ostro kritiziral tudi domače kritike, za katere je dejal, da "negativno čivkajo" o njegovem ravnanju v vojni. "Samo sprostite se, na koncu se bo vse dobro izteklo – vedno se," je dejal.
Usmrtitve zaradi vodenja protestov januarja
Iran je usmrtil dva moška, Mehrdada Mohamadinio in Aškana Malekija, obsojena zaradi njune vloge v protivladnih protestih, poroča iranska tiskovna agencija Mizan.
Moška sta bila spoznana za kriva požiga mošeje Džafari v teheranski soseski Giša, poškodovanja javne lastnine in spopada z varnostnimi silami. Njuni smrtni kazni je pred izvršitvijo potrdilo iransko vrhovno sodišče.
Protesti v Iranu so izbruhnili konec decembra lani, sprva zaradi nezadovoljstva zaradi slabih gospodarskih razmer v državi, nato pa so se razvili v širše nasprotovanje klerikalnim vladarjem, ki vladajo Iranu od islamske revolucije leta 1979.
