ZDA: Mi spoštujemo premirje, na nasilje bomo odgovorili z nasiljem

Ameriški uradnik iz administracije predsednika Donalda Trumpa je dejal, da bosta "obe strani za zdaj odložili orožje" in da lahko ladje ponovno prosto plujejo skozi Hormuško ožino.

Gre za prvo resno preizkušnjo začasnega dogovora, ki naj bi med 60-dnevnimi pogajanji preprečil nadaljnje zaostrovanje razmer.

Visoki predstavnik ameriške administracije je po poročanju CNN tudi poudaril, da tehnični pogovori z Iranom niso bili preklicani.

"Nič ni bilo odpovedano. Tehnični pogovori o izvajanju memoranduma o soglasju bodo v prihodnjih dneh potekali po načrtih, komunikacijski kanali za preprečevanje incidentov pa delujejo," je dejal.

Po navedbah ameriških uradnikov naj bi se delegaciji ZDA in Irana v torek znova srečali v Dohi v Katarju.

Memorandum, podpisan v začetku meseca, predvideva postopno normalizacijo plovbe skozi Hormuško ožino, omilitev določenih finančnih omejitev za Iran ter nadaljnja pogajanja o iranskem jedrskem programu.

Napetosti so se znova zaostrile v zadnjih štirih dneh.

V četrtek je Iran napadel kontejnersko ladjo pod singapursko zastavo v bližini Hormuške ožine. Ameriški predsednik Donald Trump je napad označil za "nesmiselno kršitev" začetnega dogovora.

V petek so ameriške sile izvedle napade na iranske raketne in brezpilotne zmogljivosti ter obalne radarske sisteme ob Hormuški ožini.

V soboto je Iran sporočil, da je napadel ameriške vojaške cilje v regiji, vključno v Kuvajtu in Bahrajnu. Po navedbah ameriških predstavnikov brezpilotni letalniki niso dosegli ciljev, kasnejši iranski raketni in dronski napadi pa po njihovih trditvah niso povzročili ameriških žrtev niti večje škode na vojaških objektih.

Kljub ameriškim zagotovilom o prosti plovbi razmere v Hormuški ožini ostajajo nejasne. Ladjarji se soočajo z različnimi navodili glede plovnih poti, zato se številni zaradi nevarnosti morskih min, brezpilotnih letalnikov in patrulj Iranske revolucionarne garde še vedno odločajo za previdnejšo plovbo.

Napetosti ostajajo tudi v Libanonu. Iran zahteva, da se Izrael v okviru končnega dogovora z ZDA popolnoma umakne z juga Libanona. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei je dejal, da je umik izraelskih sil iz vseh zasedenih območij nujen pogoj za trajen dogovor in stabilnost v regiji.

Teheran obenem vztraja pri popolnem izvajanju prve točke memoranduma, ki predvideva prenehanje vojaških operacij na vseh frontah, tudi v Libanonu.

Na terenu pa se spopadi nadaljujejo. Izrael je tudi v nedeljo nadaljeval napade na položaje Hezbolaha na jugu Libanona, čeprav sta izraelska in libanonska vlada konec prejšnjega tedna podpisali nov dogovor o postopnem prevzemu nadzora nad območjem s strani libanonske vojske.

Izrael za zdaj zavrača popoln umik svojih enot in vztraja, da Hezbolah še vedno predstavlja varnostno grožnjo prebivalcem severnega Izraela.

Iran in Oman sta medtem v Muskatu opravila prvo srečanje skupnega odbora za Hormuško ožino, na katerem sta razpravljala o trenutnih razmerah in prihodnjem upravljanju ene najpomembnejših pomorskih poti na svetu. Srečanje je sledilo podpisu okvirnega dogovora med ZDA in Iranom, ki predvideva 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu, odpravi sankcij in prihodnjem režimu plovbe skozi Hormuško ožino.

Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi je sporočil, da sta strani izmenjali stališča o prihodnjem upravljanju ožine. Hkrati je zanikal poročanje nekaterih ameriških medijev, da naj bi se že v torek v Dohi začel prvi krog tehničnih pogovorov med ZDA in Iranom.

Garibabadi je danes med obiskom v Omanu dejal, da "tehnični pogovori delovnih skupin niso načrtovani".

Dodal je, da bo nov krog pogajanj potekal takrat, "ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in bo dosežen dogovor o datumu in kraju", je ob sklicevanju na iranske medije poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poudaril je še, da se bodo posvetovanja nadaljevala prek posrednikov.

Hormuška ožina ostaja eno ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih. Iran vztraja, da morajo ladje uporabljati plovni koridor ob njegovi obali, medtem ko je ameriška mornarica uvedla razširjeno plovno pot bližje omanski obali. Teheran opozarja, da bi vsako enostransko spreminjanje uveljavljenega režima plovbe povečalo napetosti in otežilo ponovno odprtje ožine.

Predsednik ZDA Donald Trump je po drugi strani sporočil, da je Iran želel srečanje z ameriškimi predstavniki, ki bo po njegovih besedah potekalo v torek v katarski prestolnici Doha.

"Iran je zaprosil za srečanje. Potekalo bo jutri v Dohi," je Trump danes zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kmalu zatem za televizijo Fox News dejala, da bosta na "pogovore na visoki ravni" v Dohi ta teden odpotovala Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner, ob tem pa bodo po njenih besedah potekali tudi tehnični pogovori.

"Kar zadeva nas, mi spoštujemo premirje. Na nasilje pa bomo odgovorili z nasiljem," je še povedala Leavitt.

Neimenovan diplomat, seznanjen s potekom pogajanj, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP prav tako potrdil, da se bodo predstavniki Irana in ZDA "v prihodnjih dneh" sestali v Dohi in govorili o implementaciji memoranduma o razumevanju, ki sta ga strani podpisali 17. junija.

Dodal je, da so vzpostavili komunikacijske kanale za sprotno reševanje morebitnih nesporazumov in incidentov, potem ko sta ZDA in Iran v zadnjih dneh izvedla več medsebojnih napadov.

Izraelske sile so v zadnjih dneh izvedle več napadov na jugu Sirije, pri čemer je po navedbah izraelske vojske umrlo več ljudi. Sirsko zunanje ministrstvo je napade ostro obsodilo ter jih označilo za očitno kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije. Napade je obsodila tudi Turčija, poročajo tuje tiskovne agencije.

Izrael je v nedeljo in danes izvedel napade na cilje v južni sirski provinci Daraa, je poročala sirska državna tiskovna agencija Sana. Napadi so sledili kopenskim operacijam v kraju Abdin, kjer so se izraelske sile pred tem spopadle z lokalnimi prebivalci.

Po navedbah Sane, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa, so izraelske enote v nedeljo zvečer vstopile v Abdin z več vojaškimi vozili, prebivalci pa naj bi blokirali ceste in vanje metali kamenje. Izraelski vojaki so nato začeli streljati, zaradi česar je več ljudi pobegnilo.

Izraelska vojska je pred tem v nedeljo sporočila, da je na jugu Sirije ubila "več oboroženih teroristov" ter da ostaja na območju z namenom zaščite izraelskih civilistov in vojakov.

Sirsko zunanje ministrstvo je napade ostro obsodilo in jih označilo za "očitno kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije". Opozorilo je tudi na vse pogostejše izraelske vdore in obstreljevanje na jugu Sirije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Napade je obsodilo tudi turško zunanje ministrstvo. "Ti napadi, ki teptajo življenja in premoženje sirskega prebivalstva ter še dodatno otežujejo življenje civilistov v regiji, predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava," so zapisali.

Izrael je po padcu režima nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada konec leta 2024 okrepil delovanje svoje vojske na jugu Sirije, kjer po besedah premierja Benjamina Netanjahuja želi preprečiti grožnje svojemu ozemlju in vzpostaviti varnostno območje. Oblasti v Damasku pa te aktivnosti označujejo za nezakonito okupacijo.