Iran naj bi zavrnil ameriški predlog za končanje vojne

ZDA so Iranu poslale mirovni načrt s 15 točkami, ki vključuje enomesečno premirje, medtem ko bi se obe strani prek Pakistana pogajali o pogojih za konec vojne, je poročala Al Jazeera ter ameriški in izraelski mediji. Pakistan, Egipt in Turčija naj bi si prizadevali, da se ZDA in Iran morda že v četrtek usedeta za pogajalsko mizo v pakistanski prestolnici Islamabad. 

V Pakistanu so danes potrdili, da je ameriški predlog iranskim oblastem posredoval Islamabad, ki se je pred tem ponudil tudi za gostitelja mirovnih pogovorov med vpletenimi državami. Obstoj ameriškega načrta je potrdil tudi Egipt.

"Vojna se bo končala, ko bo Iran odločil, da se konča, ne ko si bo Trump zamislil njen zaključek," je dejal neimenovani iranski uradnik, na katerega se sklicuje iranska televizija Press TV. Vir je ob tem zatrdil, da je Teheran podal pet svojih pogojev za končanje sovražnosti.

Ti vključujejo konec agresije na Iran, prenehanje izvajanja atentatov na njegove voditelje in vzpostavitev močnih mehanizmov, ki bodo zagotavljali, da niti Izrael niti ZDA ne bosta nadaljevala vojne. Zaradi povzročene škode Iran pričakuje tudi vojno odškodnino, ki naj bi jo uporabili za obnovo.

Eden od iranskih pogojev je tudi zaustavitev sovražnosti na vseh frontah na Bližnjem vzhodu in proti vsem "odporniškim skupinam" v t. i. osi upora. Slednjo sestavljajo proiranske skupine, ki se borijo proti sovražnikom Irana v regiji, denimo libanonski Hezbolah in palestinski Hamas.

Iran prav tako pričakuje mednarodna zagotovila, povezana s Hormuško ožino, pri čemer želi pravico do uveljavljanja suverenosti nad to pomorsko potjo, ki je ključna za svetovno trgovino.

Teheran sicer še ni podal nobene uradne izjave v zvezi z ameriškim mirovnim predlogom, ki naj bi vključeval 15 točk.

Neimenovani iranski vir iz diplomatskih krogov je potrdil, da je Teheran prejel ameriški predlog mirovnega načrta, a ga je opisal kot "izjemno maksimalističnega in nerazumnega", poroča Al Jazeera. Dodal je, da od 28. februarja ni bilo nobenih posrednih pogovorov z ZDA, da pa so bila sporočila izmenjana prek številnih posrednikov.

Nobena od vpletenih strani – ZDA, Iran, Izrael ali države posrednice – ni potrdila podrobnosti 15-točkovnega načrta. Kljub temu je nekaj vsebinskih podrobnosti načrta razkrila izraelska televizija Channel 12. Nekatere ameriške zahteve, kot so tiste, ki se nanašajo na iranski jedrski program, so enake kot pred vojno.

Med drugim naj bi ZDA in Izrael predlagala 30-dnevno prekinitev ognja, razgradnjo iranskih jedrskih objektov Natanz, Isfahan in Fordo. Od Irana tudi zahtevajo trajno zavezo, da ta nikoli ne bo razvil jedrskega orožja. Poleg tega pa pričakujejo, da bo Iran predal svoje zaloge že obogatenega urana Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA) in se zavezal, da bo IAEA omogočil spremljanje vseh elementov preostale jedrske infrastrukture države. Iran tudi ne sme več bogatiti urana v državi. 

Prav tako naj bi zahtevali omejitev dosega in števila iranskih raket ter da Iran preneha podpirati regionalne posrednike. Med zahtevami naj bi bilo tudi prenehanje iranskih napadov na energetske objekte v regiji ter ponovno odprtje Hormuške ožine.

V zameno bi bile odpravljene vse sankcije proti Iranu, prav tako tudi ukinitev mehanizma Združenih narodov, ki omogoča ponovno uvedbo sankcij. ZDA pa bi zagotovile podporo za proizvodnjo električne energije v iranski civilni jedrski elektrarni Bušehr, navedbe izraelskega medija povzema Al Jazeera. 

Prej omenjeni iranski diplomatski vir je sicer za Al Jazeero dejal, da nekatera medijska poročila o vsebini predloga ne odražajo natančne vsebine. "Niti na papirju ni lep," je dodal vir in načrt označil za zavajajočega. Kot poudarja, ima Iran za razliko od druge strani jasno predstavo o tem, kaj si želi in kaj bo odločno zavrnil.

Ni jasno, v kolikšni meri Izrael odobrava ameriške pogovore z Iranom. Kot poroča Al Jazeera, izraelsko stran skrbi predvsem, koliko bo predsednik Trump popustil Iranu, da doseže mirovni dogovor. 

Zanimivo je predvsem to, da v 15-točkovnem načrtu kot kaže ni nobene omembe spremembe režima, čeprav sta ZDA in Izrael med razlogi za napad na Iran poudarjala prav spremembo režima. 

Medtem, ko se je Trump v torek v Beli hiši hvalil, da pogajanja z Iranom potekajo "prav zdaj", pa iranski voditelji vztrajajo, da med Washingtonom in Teheranom sploh ne potekajo nobena pogajanja. Iransko vojaško vodstvo pravi, da se ne more pogajati z ZDA, ki so Iran v zadnjih dveh letih dvakrat napadle med pogajanji.

"Je raven vašega notranjega boja dosegla stopnjo, ko se pogajate sami s seboj?" je v sredo Trumpove izjave na iranski državni televiziji komentiral Ibrahim Zulfakari, glavni tiskovni predstavnik iranskega skupnega vojaškega poveljstva. 

"Ljudje, kot smo mi, se nikoli ne morejo razumeti z ljudmi, kot ste vi. Kot smo vedno govorili, nihče kot smo mi, se ne bo dogovoril z vami. Ne zdaj. Ne nikoli," je poudaril.

Med 12-dnevno vojno med Iranom in Izraelom junija 2025 so ZDA napadle jedrska območja Natanz, Isfahan in Fordo. To so obrati za obogatitev urana, kjer je mogoče uran obogatiti do ravni, ki je teoretično možna za izdelavo atomskih bomb. V okviru Skupnega celovitega akcijskega načrta (JCPOA) iz leta 2015 se je Iran že zavezal, da ne bo bogatil urana nad civilno rabo in da bo podvržen rednim inšpekcijskim pregledom. Vendar je Trump tri leta pozneje ZDA enostransko umaknil iz tega sporazuma.

Čeprav je iranska revolucionarna revolucionarna garda (IRGC) jasno povedala, da se ne želi pogajati z ZDA, pa je iranski predsednik Masoud Pezeškian že 11. marca predstavil iranske pogoje za končanje vojne. "Edini način za konec te vojne – ki sta jo zanetila sionistični režim in ZDA – je priznanje iranskih legitimnih pravic, plačilo odškodnin in trdna mednarodna jamstva proti prihodnji agresiji," je zapisal v objavi na družbenem omrežju X. Prav tako si Iran želi tudi odpravo vseh sankcij proti državi. 

Iranska državna televizija Press TV pa je minuli vikend citirala iranskega uradnika, ki je dejal, da si Teheran prizadeva tudi za zaprtje vseh ameriških vojaških oporišč v regiji ter za nov pravni mehanizem za nadzor tranzita skozi Hormuško ožino, ki bi formaliziral iransko dejansko prevlado nad to plovno potjo. 

Analitik za Bližnji vzhod Zeidon Alkinani je sicer opozoril na nekatere razlike med pripravljenostjo na pogajanja med iranskim političnim vrhom in IRGC, poroča Al Jazeera. Politični vrh je pod gospodarskim in političnim pritiskom pokazal nekaj pripravljenosti za pogajanja, če bodo iranske zahteve izpolnjene, medtem ko je to po besedah Alkinanija za IRGC "eksistencialna vojna" in zdi se, da so se sile pripravljene boriti do konca, da zagotovijo, da ZDA in Izrael nikoli več ne bosta napadli Irana. "IRGC verjame, da ima pravico prevzeti vodilni položaj pri vodenju te regionalne vojne, zato so številne izjave in stališča v nasprotju z uradnimi izjavami in stališči Pezeškiana," je dejal Alkinani.

Ameriška televizija CNN je v torek poročala, da je med ZDA in Iranom prišlo do "pogovorov" in ne do "polnih pogajanj", pri čemer se je sklicevala na neimenovani iranski vir. Dodali so, da je Iran pripravljen prisluhniti "trajnostnim" predlogom za končanje konflikta. 

Toda, medtem ko se ameriška administracija pripravlja na mirovna pogajanja, se hkrati pripravlja tudi na nadaljevanje vojne. ZDA so namreč sporočile, da bodo na Bližnji vzhod napotile 3000 ameriških vojakov 82. zračne divizije.

Številni analitiki menijo, da so pogajanja zelo verjetna, saj je Trump pod vse večjim pritiskom, da konča vojno. Poleg tega so stroški vojne visoki za vse vpletene strani. Trump se spopada tudi s pritiski Zalivskih držav, ki so tarča iranskih napadov, pa tudi glavnih gospodarskih partneric zaradi vpliva, ki ga ima vojna na cene energentov in na delniške trge. Vse večji pa je tudi pritisk ameriške javnosti, saj javnomnenjske ankete kažejo, da večina Američanov ne podpira vojne proti Iranu.