Trump zagrozil s silovitimi napadi na Iran: Vse se bo zgodilo zelo hitro

"Včeraj zvečer smo jih zelo močno udarili, zelo, zelo močno," je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu vrha zveze Nato v Ankari povedal Trump in dodal, da bodo verjetno tudi nocoj izvedli napade na Iran, navaja britanski BBC.

Kljub napovedanim novim napadom je Trump pozneje izrazil pričakovanje, da se bo vojaško zaostrovanje z Iranom, do katerega je prišlo ponoči, zelo hitro končalo. "Menim, da se bo vse, kar se bo zgodilo, odvilo zelo hitro in le povečalo varnost, tudi za nafto (...). Vse se bo zgodilo zelo hitro. Ne načrtujemo dolgoročnih ukrepov," je dejal ob koncu vrha.

"Sile ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) so začele izvajati niz silovitih napadov na Iran z namenom, da bi mu povzročile visoke stroške zaradi ciljanja in napadanja komercialnih ladij, na katerih so posadke nedolžnih civilistov, v mednarodnih vodah," so ponoči sporočili iz Centcoma. 

Tarče napadov so bili iranski sistemi protizračne obrambe, poveljniška in komunikacijska omrežja, obalni radarski sistemi, zmogljivosti proti-ladijskih raket ter več kot 60 hitrih plovil Islamske revolucionarne garde v Hormuški ožini in njeni bližini. Zadeli naj bi več kot 80 ciljev.

Dodali so, da gre za neposreden odgovor na iranske napade na tri tovorne ladje, ki so prehajale skozi Hormuško ožino, kar so ZDA označile za "jasno kršenje prekinitve ognja". 

Namen operacije je bil zmanjšati sposobnost Irana za nadaljnje napade na mednarodni pomorski promet skozi eno najpomembnejših svetovnih trgovskih poti.

Centcom je tokratne napade označil za ofenzivne, v nasprotju z napadi konec junija, ki jih je ameriška vojska opisovala kot samoobrambne. Po navedbah poveljstva so iranski napadi na tankerje predstavljali neupravičeno agresijo, jasno kršitev premirja in ogrožanje svobode plovbe. Dodali so, da ameriške sile ostajajo pripravljene na ukrepanje, če Iran ne bo spoštoval dogovorjenih zavez.

Ameriški predstavniki ocenjujejo, da je bila operacija bistveno obsežnejša od napadov konec junija, ko so ZDA vojaško posredovale zaradi iranskih aktivnosti v Hormuški ožini, vendar so bile tedanje akcije omejene, da ne bi ogrozile memoranduma o soglasju med državama.

Iranski mediji poročajo, da so se na več območjih na jugu države zaslišale močne eksplozije. Med drugim so o več eksplozijah poročali iz pristaniškega mesta Sirik, ki leži blizu Hormuške ožine. 

Eksplozije naj bi odjeknile tudi na otoku Kešm in v Bandar Abasu, poroča Sky News. 

Islamska revolucionarna garda je sporočila, da so ZDA ubile enega od njenih pripadnikov. Član mornarice naj bi umrl med napadom ameriškega drona v pristanišču Mahšahr, poroča Reuters.

Ameriško finančno ministrstvo je medtem potrdilo preklic splošnega dovoljenja za prodajo iranske nafte. Po navedbah ameriškega uradnika je bila to neposredna posledica zadnje zaostritve razmer v Hormuški ožini, poroča ABC. "Iran bo ugodnosti deležen le, če bo ravnal odgovorno. Njegova dejanja v Hormuški ožini so bila za ZDA povsem nesprejemljiva in bodo imela posledice," je dejal ameriški predstavnik.

Ministrstvo za finance je navedlo, da je preklic začel veljati v torek, pri čemer bo do 17. julija veljalo prehodno obdobje za zaključek že odobrenih poslov. Dovoljenje je bilo izdano 22. junija in naj bi veljalo 60 dni. Odprava dovoljenja pomeni preklic enega ključnih elementov memoranduma o soglasju, ki je začel veljati 18. junija.

Ameriški predstavnik je kljub temu poudaril, da se pogajanja med Washingtonom in Teheranom o trajnem dogovoru nadaljujejo, navaja ABC.

Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da "ostro obsoja" ameriške napade na državo, Washington pa je obtožilo "grobih kršitev" Islamabadskega sporazuma, ki sta ga strani podpisali prejšnji mesec v poskusu, da bi dosegli konec vojne.

"Iran bo sprejel odločne ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov in varnosti, obenem pa resno opozarja na posledice ameriške kršitve sporazuma," je v izjavi, ki jo je objavila državna tiskovna agencija Fars, dejal namestnik iranskega zunanjega ministra.

Pozneje so objavili še izjavo, v kateri navajajo, da odgovornost za najnovejšo zaostritev sovražnosti nosijo Združene države. "Ameriški napadi na južni del Irana, odločitev o ponovni uvedbi sankcij proti iranski nafti in nadaljnji spopadi v Libanonu so razveljavili temeljne dele sporazuma o končanju vojne," so navedli. Države v regiji so posvarili, naj ne dovolijo uporabe svojega ozemlja za nove ameriške napade na Iran.

Islamska revolucionarna garda je sporočila, da so njene sile izvedle napad z raketami in brezpilotnimi letalniki, usmerjen proti 85 ameriškim vojaškim objektom v Bahrajnu in Kuvajtu, poroča Reuters. Med tarčami so bili Bandar Salman, pomorsko okrožje v Bahrajnu in letalsko oporišče Ali Salem v Kuvajtu. Dodali so še, da so sestrelili ameriški dron, ki je poskušal poseči v operacijo.

Kuvajt je napade nanj potrdil. Državna tiskovna agencija Kuna je najprej poročala, da so se v državi oglasile sirene. Nekaj minut pozneje je vojska sporočila, da njihovi sistemi zračne obrambe odbijajo sovražne napade z raketami in droni. Kuvajtsko zunanje ministrstvo je nato v izjavi ostro obsodilo "ponavljajočo se gnusno iransko agresijo", poroča BBC. Nadaljevanje "teh predrznih napadov" po besedah ministrstva spodkopava tekoča prizadevanja na regionalni kot tudi mednarodni ravni za zmanjšanje napetosti. Zunanje ministrstvo je še dodalo, da si Kuvajt pridržuje pravico, da "sprejme vse potrebne ukrepe", da zaščiti svojo varnost.

V Bahrajnu pa so že trikrat sprožili alarme, ki opozarjajo na nevarnost napadov, slišati je bilo tudi več eksplozij. Bahrajnsko ministrstvo za notranje zadeve je prebivalce prek družbenega omrežja X pozvalo, naj ostanejo mirni in se zatečejo na najbližje varno mesto. Iranska vojska je sporočila, da so njeni brezpilotni letalniki zaradi agresije ZDA in kršitve memoranduma o soglasju v Bahrajnu napadli "sile ameriškega sovražnika v letalskem oporišču Šejk Isa".

Niti iz Kuvajta niti iz Bahrajna za zdaj ni poročil o morebitnih žrtvah ali nastali škodi.

Do nove zaostritve razmer je sicer prišlo v času, ko še vedno potekajo pogrebne slovesnosti za nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ubitega prvi dan ameriško-izraelskih napadov na islamsko republiko konec februarja.

Slovesnosti bodo danes potekale v sosednjem Iraku, v četrtek naj bi telo pokojnega ajatole pokopali v njegovem domačem mestu Mašhad na severovzhodu Irana.

"Kar se mene tiče, je konec," je ameriški predsednik Donald Trump ob prihodu na vrh Nata v Ankari odgovoril na novinarsko vprašanje o premirju. Dodal je, da je ukvarjanje z Iranci "izguba časa" in da so ti lažnivci. "Ne želim imeti več opravka z njimi, to so izmečki," je pripomnil in iranske oblasti označil za nore.

Ponovil je stališče, da Teheran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja. Če ga bodo imeli, ga bodo tudi uporabili, je prepričan ameriški predsednik. "To so zlobni, bolni ljudje," je še zatrdil in dodal: "Oni so rak in veste, kaj je treba storiti – raka morate čim prej odstraniti."

Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte pa je ocenil, da so bili ameriški napadi "absolutno nujni", saj da je Iran kršil premirje, ko je v torek napadel ladje v Hormuški ožini. "Mislim, da je ključnega pomena, da se ZDA odločno odzovejo," je dodal.