Zaveznice Kijeva z dogovorom o varnostnih jamstvih za Ukrajino

Zaveznice so se na srečanju znova zavzele za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Prepričane so, da mora biti zagotavljanje suverenosti in trajne varnosti Ukrajine sestavni del mirovnega dogovora in da bo vsak dogovor moral biti podprt z močnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino.

V luči tega so se pripravljene zavezati sistemu politično in pravno zavezujočih jamstev, ki se bodo aktivirala, ko bo začela veljati prekinitev ognja, je sporočila Elizejska palača, ki je objavila izjavo t. i. koalicije voljnih.

V skladu z izjavo bi ZDA ob sodelovanju članic koalicije vodile mehanizem za nadzor in preverjanje prekinitve ognja po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Članice koalicije pa bi nadaljevale z dolgoročno vojaško pomočjo Ukrajini.

Zaveznice so razpravljale tudi o večnacionalnih silah, ki naj bi jih v Ukrajini razporedili po prekinitvi ognja. Pri tem so francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisali deklaracijo o nameri, ki predvideva, da bodo London, Pariz in drugi zavezniki po prekinitvi ognja razporedili vojake na ozemlju Ukrajine.

Kot je pojasnila Elizejska palača, bi bile večnacionalne sile med drugim namenjene podpori obnove ukrajinskih sil in odvračanju morebitne agresije. Te bi vodila Evropa, vključeni pa bodo tudi neevropski člani koalicije ob morebitni podpori ZDA.

Zaveznice bodo dokončno oblikovale tudi zavezujoče obveznosti, v katerih bodo opredelile pristop k podpori Ukrajini in ponovni vzpostavitvi miru v primeru prihodnjega vnovičnega napada Rusije. Te zaveze bodo lahko vključevale uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude ter sprejetje dodatnih sankcij.

Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju v Parizu dejal, da bi se nemške sile lahko pridružile večnacionalnim silam, a da bi delovali z ozemlja, ki meji na Ukrajino. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je zatrdila, da Italija ne bo napotila svojih sil na teren.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta medtem srečanje zaveznic v Parizu označila za produktivno. "Naša skupna izjava pošilja jasno sporočilo. Skupaj stojimo ob strani Ukrajini, ki jo čaka varna, mirna in uspešna prihodnost," je na omrežju X zapisala von der Leyenova. "EU bo prispevala k prizadevanjem za zagotovitev varnostnih jamstev, ki jih Ukrajina potrebuje za kakršen koli sporazum o trajnem miru. (...) Ukrajina mora biti v čim močnejšem položaju - pred, med in po kakršnikoli prekinitvi ognja," pa je na omrežju X objavil Costa.

Srečanja se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob. V izjavi po koncu srečanja je dejal, da Slovenija podpira vsa prizadevanja, da se čim prej doseže mir v Ukrajini. 

"Današnji sestanek in pariška deklaracija sta pomemben korak ne samo k temu, da se prekinitev sovražnosti doseže danes, ampak predvsem, da se zagotovi mir, ki bo trajal tudi za prihodnje generacije. Doseženo je bilo soglasje med evropsko stranjo, evroatlantskimi zaveznicami, Ukrajino in tudi Združenimi državami Amerike. In sedaj je na pogajalcih, da dokončajo delo in zagotovijo mir," je poudaril premier.

Golob je ob robu srečanja izrazil tudi popolno podporo Slovenije danes sprejeti skupni izjavi o Grenlandiji. "Slovenija izraža popolno podporo skupni izjavi o Grenlandiji, v kateri je izpostavljen pomen arktične regije. Varnost Arktika je lahko ohranjena s skupnimi močmi vseh zaveznic, vključujoč ZDA, predvsem pa z doslednim spoštovanjem načel mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN, kot so ozemeljska celovitost, suverenost in nedotakljivost meja. Gre za univerzalna načela, za katerimi bo Slovenija vedno trdno stala. Slovenija izraža trdno podporo stališčem danske predsednice vlade in se pridružuje močnemu in jasnemu sporočilu, da Grenlandija pripada tamkajšnjemu prebivalstvu in o njenih zadevah lahko odločata izključno Danska in Grenlandija," je dejal.