"Centralno poveljstvo Združenih držav Amerike je izvedlo enega najmočnejših bombnih napadov v zgodovini Bližnjega vzhoda in popolnoma uničilo VSE vojaške cilje na iranskem kronskem dragulju, otoku Harg," je na svojem omrežju Truth Social sporočil Donald Trump.
"Odločil sem se, da ne bom uničil naftne infrastrukture na otoku. Če pa bo Iran ali kdorkoli drug storil karkoli, kar bi oviralo prost in varen prehod ladij skozi Hormuško ožino, bom to odločitev nemudoma ponovno preučil," je nadaljeval.
Zatrdil je še, da bo ameriška vojska kmalu začela spremljati ladje skozi Hormuško ožino.
Otok Harg leži v severnem delu Perzijskega zaliva okoli 30 kilometrov od obale. Varnostni analitik Mikey Kay je za BBC pojasnil, da prek njega poteka približno 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, zato je ta ključna gospodarska žila za Teheran.
Iran grozi nazaj
Iranska vojska je v odgovor sporočila, da bo naftna in energetska infrastruktura, ki pripada podjetjem, ki sodelujejo z ZDA, "takoj uničena in spremenjena v kup pepela", če bodo napadeni njeni energetski objekti.
Agencija Fars, povezana z iransko revolucionarno gardo, je sporočila, da je bilo med ameriškimi napadi na otoku slišati več kot 15 eksplozij. Napadi so bili usmerjeni v zračno obrambo, pomorsko oporišče, nadzorni stolp letališča in hangar za helikopterje, je agencija zapisala v objavi na Telegramu.
Ehsan Jahanian, namestnik guvernerja province Bušehr v južnem Iranu, je sporočil, da je po ameriških napadih postopek izvoza nafte iz naftnega terminala Harg "v polnem teku" in da dejavnosti podjetij s sedežem na otoku potekajo brez prekinitev. Naftni objekti po njegovih besedah ostajajo nedotaknjeni, so pa poškodovani deli vojaških objektov in letališča Harg.
Pozneje je tudi centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) objavilo podrobnosti o napadu. Ameriške sile so na otoku zadele "več kot 90 iranskih vojaških ciljev" in hkrati "ohranile naftno infrastrukturo", pravijo. V napadu so bila uničena skladišča podmorskih min, bunkerji za skladiščenje raket in več drugih vojaških lokacij.
Izraelski obrambni minister: Konflikt stopa v ključno fazo
Vojaški spopad z Iranom je vstopil v ključno fazo, ki bo trajala, dokler bo treba, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes dejal izraelski obrambni minister Izrael Kac.
"Vstopamo v odločilno fazo konflikta, med poskusi iranskega režima, da preživi ob hkratnem vse hujšem trpljenju iranskega naroda, in njegovo kapitulacijo," je dejal v televizijskem nastopu.
Vnovič je pozval Irance k uporu proti režimu. Kot je dejal, lahko le iranski narod naredi konec temu z odločnim bojem, "dokler ne bo režim padel in bo iranski narod rešen".
Čestital je Trumpu za napad na otok Harg. "To je primeren odgovor na polaganje min v ožini in poskuse izsiljevanja s strani iranskega terorističnega režima," je dejal Kac. Dodal je, da izraelska vojska danes prav tako nadaljuje napade na cilje v Iranu.
Na pristanišče Fujairah v ZAE padel dron
Posnetki na spletu prikazujejo tudi goste oblake dima, ki se dvigajo nad pristaniščem Fujairah v Združenih arabskih emiratih. Oblasti so sporočile, da je požar posledica "padajočih razbitin po uspešnem prestrezanju drona s strani zračne obrambe". Poročil o poškodovanih ni.
Pristanišče je zelo pomembna lokacija za ZAE, saj gre za eno največjih skladišč nafte na Bližnjem vzhodu, pa tudi ključna lokacija za oskrbo ladij z gorivom, poroča BBC.
Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu tarča iranskega napada
Iran medtem nadaljuje napade na ameriške cilje v zalivskih državah. Ponoči je bilo tarča napada ameriško veleposlaništvo v Bagdadu – po nekaterih navedbah naj bi ga zadela iranska raketa, po drugih pa dron. Videti je dim, ki se dviga iz poslopja.
Agencija Associated Press poroča, da je helikoptersko ploščad v kompleksu ameriškega veleposlaništva zadela raketa, medtem francoska tiskovna agencija AFP navaja vire, ki pravijo, da je na veleposlaništvo padel dron. Podatkov o škodi ali žrtvah zaenkrat ni.
- Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu tarča iranskega napada AP
- Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu tarča iranskega napada AP
- Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu tarča iranskega napada AP
- Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu tarča iranskega napada AP
- Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu tarča iranskega napada AP
- Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu tarča iranskega napada AP
To je bil že drugi napad na veleposlaništvo ZDA v iraški prestolnici od začetka vojne, zgodil pa se je nekaj ur po napadu na proiransko skupino Brigade Hezbolaha v Bagdadu, v katerem sta bila ubita dva njena pripadnika, poroča AFP.
Katarsko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da so ponoči prestregli dva iranska raketna napada, preventivno so se odločili izprazniti več območij v Dohi. Kot poroča BBC, so prebivalci četrti Mušejreb, kjer ima sedež več ameriških podjetij, kot sta Google in American Express, dobili poziv, naj zapustijo ta del mesta. Prav tako naj bi izpraznili kampuse več ameriških univerz v Dohi.
V izraelskem napadu v Libanonu ubitih več zdravstvenih delavcev
V izraelskem zračnem napadu na zdravstveno ustanovo na jugu Libanona blizu meje z Izraelom je bilo ubitih 12 zdravstvenih delavcev, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Po podatkih ministrstva je bilo v izraelskih napadih doslej ubitih 26 zdravstvenih delavcev, 51 pa ranjenih.
Libanonsko ministrstvo je obsodilo napad na zdravstvene delavce v kraju Burž Kalavija ter ga označilo za kršitev mednarodnega prava, ki ščiti zdravstveno osebje. Iskanje morebitnih preživelih v ruševinah se še nadaljuje, med mrtvimi so zdravniki in medicinske sestre, so sporočili.
To je bil že drugi izraelski napad na zdravstveno ustanovo v zadnjih nekaj urah v Libanonu. Izrael sicer danes nadaljuje napade tudi na druge cilje v Bejrutu in mestu Sidon na jugu države.
Iran zagrozil ameriškim podjetjem v regiji
Aragči je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v današnjem pogovoru za medij MS NOW dejal, da bo Iran v primeru napada na njegove energetske objekte "napadel vsako energetsko infrastrukturo v regiji, ki pripada ameriškemu podjetju ali pa ima ameriško podjetje v njej lastniški delež".
Ameriška vojska je v napadu na iranski otok Harg, preko katerega gre večina izvoza iranske nafte, po trditvah ameriškega predsednika uničila vojaške tarče na otoku, ni pa napadla naftne infrastrukture. Vendar pa bo Trump o morebitnem uničenju naftne infrastrukture razmislil, če bo Iran poskusil preprečiti prehod ladij skozi Hormuško ožino.
Hormuška ožina ni zaprta, je danes dejal Aragči, pač pa Iran ne dovoli plovbe tankerjem in ladjam, ki so v lasti iranskih sovražnikov, natančneje ZDA in Izraela ter njegovih zaveznikov.
Aragči je ponovil, da se bo Iran v vojni še naprej branil, ter dejal, da so ZDA napadle civilne cilje v državi, vključno s šolami in bolnišnicami. "Zato smo se odločili, da odgovorimo na podlagi pravila 'oko za oko'," je dejal.
Iranski zunanji minister je še povedal, da so bile pri ameriških napadih na Harg uporabljene rakete kratkega dosega, izstreljene iz dveh baz v Združenih arabskih emiratih, med katerimi je bila tudi ena v bližini Dubaja. Kot popolnoma nesprejemljivo je označil uporabo ozemlja sosednjih držav za takšne napade.
Po njegovih besedah je pri tem "zelo nevarno, da uporabljajo gosto naseljena območja". Zavrnil je očitke, da Iran napada civilne tarče v državah Perzijskega zaliva, ciljal naj bi le na ameriške vojaške baze in podporno infrastrukturo, ki je v teh državah.
"Seveda bi se maščevali, vendar skušamo biti previdni in ne napasti nobenega naseljenega območja," je še dejal Aragči. Pozval je tudi sosednje države, naj "izženejo" ameriške sile z Bližnjega vzhoda.
