Gre za prvi povračilni ukrep ZDA zaradi vdora v sistem podjetja SolarWinds in okužbe programske opreme, ki jo uporabljajo ameriške vladne agencije, z virusom. Na ta način so Rusi dobili dostop do najmanj devetih vladnih agencij.
Ameriški obveščevalci so prav tako ugotovili, da je ruski predsednik Vladimir Putin tako kot leta 2016 tudi pred lanskoletnimi volitvami odobril operacijo vpliva na ameriške volivce v korist Donalda Trumpa. Nobenih dokazov ni, da bi Rusija ali kdo drug vplival na izid volitev.
Sankcije so uvedene proti šestim ruskim podjetjem, ki podpirajo državne kibernetske aktivnosti, in proti 32 posameznikom in skupinam, ki jih Američani obtožujejo, da so skušali vplivati na izid volitev s širjenjem dezinformacij. Poleg tega so ZDA uvedle še sankcije proti osmim osebam in skupinam povezanih z rusko zasedbo ukrajinskega Krima.
Med desetimi izgnanimi diplomati je po ameriških trditvah tudi nekaj ruskih obveščevalcev.
Sankcije zadevajo tudi prepoved ameriškim finančnim ustanovam, da kupujejo ruske državne obveznice neposredno od ruskih ustanov.
Pri tem gre za javne ukrepe, Američani pa nameravajo ukrepati tudi na druge načine, o katerih ne bodo javno razpravljali.
"Ti ukrepi so uvedeni, da bo Rusija odgovarjala za svoja nepremišljena dejanja. Proti ruskim dejanjem, ki povzročajo škodo nam in zaveznikom, bomo odločno ukrepali," je sporočil državni sekretar ZDA Antony Blinken.
Vendar pa je tudi dodal, da si bodo ZDA prizadevale za sodelovanje z Rusijo tam, kjer bo to mogoče, s ciljem bolj stabilnih in bolj predvidljivih odnosov v skladu z ameriškimi interesi.
Predsednik ZDA naj bi prav tako uporabljal diplomatske, vojaške in obveščevalne vire za odgovor na poročila, da so Rusi vzpodbujali talibane, naj napadajo ameriške in zavezniške enote v Afganistanu.
Poročila o ruskih tiralicah so prišla na dan lani v času Trumpove vlade, ki pa iz tega ni delala problema.
Rusija je sankcije zavrnila in napovedala svoje povračilne ukrepe. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova je dejala, da bo tako agresivno obnašanje ZDA zagotovo sprožilo odločne povračilne ukrepe. "Washington mora dojeti, da bo plačal ceno za poslabšanje bilateralnih odnosov," je dejala.
Rusija je za zdaj poklicala na "težak" razgovor ameriškega veleposlanika v Moskvi.
V skladu s pričakovanji se je odnos Washingtona do Moskve v času vlade Joeja Bidna precej spremenil od tistega v času Trumpove vlade. Trump ni nikoli priznal ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016, vendar pa je ravnal, kot da je kolegu Vladimirju Putinu hvaležen in v štirih letih mandata ruskega predsednika ni nikoli kritiziral.
Biden je zagotovil, da bodo ZDA odločno branile svoje nacionalne interese in zaveznike v času, ko Rusija kopiči enote na meji z Ukrajino, še pred prevzemom položaja pa je napovedoval odgovor na ruske računalniške vdore in na vpletanje v volitve.
Biden je svetovno javnost presunil, ko je na vprašanje televizije ABC, ali je Putin morilec, odgovoril pritrdilno. Dejal je, da je časov, ko je Washington Moskvi gledal skozi prste končani.
Putin je odgovoril z umikom ruskega veleposlanika v Washingtonu in navedel zgodovinske polomije ZDA, kot so suženjstvo, iztrebljanje Indijancev in uporaba jedrskih bomb proti Japonski ob koncu druge svetovne vojne.
Ni jasno, ali bodo ameriški ukrepi kaj prida vplivali na spremembo obnašanja Rusije, ki je zaradi zasedbe Krima že več let pod sankcijami, pa je to ne gane. Trumpov predhodnik Barack Obama je ob koncu svojega drugega mandata izgnal ruske diplomate zaradi vpletanja v volitve.
Tudi Trumpova vlada je leta 2018 izgnala nekaj Rusov zaradi zastrupitve nekdanjega obveščevalca v Veliki Britaniji, vendar Trump tudi takrat ni kritiziral Moskve.
Pozivi Putini tudi iz Evrope
Še pred tem sta nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški predsednik Biden v telefonskem pogovoru podprla pozive Rusiji, naj ustavi nameščanje svoje vojske ob meji z Ukrajino. O tem so v sredo prek video konference govorili tudi ministri zveze Nato, ki že dlje časa izraža zaskrbljenost zaradi dogajanja.
"Kanclerka in predsednik sta se strinjala, da je nujno od Rusije zahtevati ustavitev najnovejšega kopičenja vojske, da bi dosegli umiritev razmer," je v sredo zvečer po pogovoru voditeljev sporočil tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert.
O zaostrovanju med Rusijo in Ukrajino, ki s krepitvijo ruske vojaške prisotnosti zbuja zaskrbljenost, da bi se lahko konflikt vnovič razplamtel, so pred tem v sredo na video konferenci govorili tudi obrambni in zunanji ministri držav članic Nata.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob zaključku vnovič opozoril, da gre za največje kopičenje ruskih enot od nezakonite priključitve Krimskega polotoka leta 2014. Ponovil je, da članice Nata pozivajo Rusijo, naj "konča svoj vzorec agresivnih provokacij".
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin pa je v izjavi po pogovorih nakazal, da bi lahko prišlo do novih dobav orožja Ukrajini. Ta po njegovih besedah prejema vojaško opremo in urjenje že nekaj časa, ZDA pa bodo s tem nadaljevale.
ZDA ocenjujejo, da je Moskva na Krimu in ob meji z Ukrajino namestila med 15.000 in 25.000 vojakov.
Razlogi za rusko zaostrovanje razmer niso povsem jasni. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu sicer trdi, da je Rusija enote na svojih zahodnih mejah namestila zaradi urjenja vojaške pripravljenosti v odgovor na vojaške dejavnosti Nata, ki da ogrožajo Rusijo.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.