"Zahod je skupaj porušil berlinski zid. In ponovno so ga zgradili - ne Sovjeti ali Rusi, ampak nemški establišment," je na omrežju X zapisal ameriški podpredsednik JD Vance. Tudi Rubio je obsodil odločitev BfV in jo označil za "prikrito tiranijo".
"Nemčija je svoji obveščevalni agenciji pravkar dala nova pooblastila za nadzor opozicije. To ni demokracija - to je prikrita tiranija. Nemčija bi morala spremeniti smer. Resnično ekstremistična ni priljubljena AfD (...), temveč smrtonosna politika priseljevanja (...), ki ji AfD nasprotuje," je dodal državni sekretar Marco Rubio.
Nemško zunanje ministrstvo je medtem v odzivu na izjave Rubia na omrežju X zagovarjalo odločitev agencije BfV. "Iz naše zgodovine smo se naučili, da je treba ustaviti desničarski ekstremizem," je zapisalo.
Agencija BfV je v petek sporočila, da je stranko AfD opredelila za desničarsko ekstremistično organizacijo. Pri tem je navedla, da obstajajo zadostni dokazi, da AfD predstavlja grožnjo nemški demokratični ureditvi.
"Prevladujoče strankino razumevanje ljudi na podlagi etnične pripadnosti in porekla je nezdružljivo s svobodnim demokratičnim temeljnim redom," so še sporočili iz BfV.
Pred tem je bila stranka označena za desničarsko ekstremistično že v treh nemških deželah, v Turingiji, Saški in Saški-Anhalt.
V stranki so se odzvali, da gre za hud udarec za demokracijo. "AfD je sedaj kot opozicijska stranka javno diskreditirana in kriminalizirana," sta v izjavi sporočila njena voditelja Alice Weidel in Tino Chrupalla. Prepričana sta, da je odločitev politično motivirana.
Nemški kancler Olaf Scholz pa je v odzivu posvaril pred prehitro prepovedjo stranke. Opozoril je, da je ustavno sodišče zavrnilo vse nedavne poskuse prepovedi stranke.
Označitev agencije ne vodi avtomatično v prepoved politične stranke. O prepovedi lahko namreč odloča le ustavno sodišče na zahtevo od enega od domov parlamenta ali vlade.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.