V zadnjih sedmih tednih vojne je ameriška vojska porabila vsaj 45 odstotkov svojih zalog visokonatančnih vodenih raket, vsaj polovico svojih zalog raket THAAD, ki so zasnovane za prestrezanje balističnih raket, in skoraj 50 odstotkov zalog raket za zračno obrambo Patriot, kaže nova analiza, ki jo je izvedel Center za strateške in mednarodne študije. Te številke se tesno ujemajo s tajnimi podatki Pentagona o ameriških zalogah, za CNN navajajo viri, seznanjeni z oceno.
V začetku letošnjega leta je Pentagon podpisal vrsto pogodb za širitev proizvodnje raket, vendar dobavni rok še vedno znaša tri do pet let, tudi v primeru povečanja proizvodnih zmogljivosti.
Kratkoročno gledano imajo ZDA verjetno dovolj bomb in raket za nadaljevanje bojnih operacij proti Iranu, tudi če se krhko premirje ne bi obdržalo. Vendar pa količina nujnega streliva, ki je ostalo v ameriških zalogah, ni več zadostna za soočenje s skoraj enakovrednim nasprotnikom, kot je Kitajska, in verjetno bo trajalo leta, preden se bo zaloga tega orožja vrnila na predvojno raven, ugotavlja analiza CSIS.
"Visoka poraba streliva ustvarja povečano ranljivost v zahodnem Pacifiku," je za CNN povedal Mark Cancian, upokojeni polkovnik ameriških marincev in eden od avtorjev poročila CSIS. "Za dopolnitev teh zalog bo potrebno od enega do štirih let, nato pa še nekaj dodatnih let za dosego potrebnih količin."
V izjavi za CNN je glavni tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell dejal, da ima vojska "vse, kar potrebuje za izvedbo operacij, ki jih odredi predsednik". "Odkar je predsednik Trump nastopil funkcijo, smo izvedli več uspešnih operacij, hkrati pa zagotovili, da ima ameriška vojska bogat arzenal zmogljivosti za zaščito naših ljudi in naših interesov," je dejal.
Ameriška vojska je glede na analizo porabila tudi približno 30 odstotkov svojih zalog raket Tomahawk; več kot 20 odstotkov zalog raket zrak-zemlja dolgega dosega; in približno 20 odstotkov raket SM-3 in SM-6 za zračno obrambo ladjevja. Za zamenjavo teh sistemov bi potrebovali približno štiri do pet let.
Ta matematika je v precejšnjem protislovju z nedavno trditvijo predsednika Donalda Trumpa, da ZDA ne primanjkuje orožja, čeprav je zaradi potrošnje v vojni proti Iranu zahteval dodatna zvezna finančna sredstva za proizvodnjo raket. V izjavi je namignil, da gre za razloge, ki presegajo sam vojaški spopad v Iranu.
Nedavni sporazumi Trumpove administracije z zasebnimi podjetji bi morali poskrbeti za povečanje proizvodnje, vendar so kratkoročne dobave ključnih raket relativno nizke zaradi majhnih naročil v preteklosti, ugotavlja poročilo CSIS.
Pred začetkom vojne so načelnik skupnega štaba general Dan Caine in drugi vojaški voditelji opozorili Trumpa, da bi lahko dolgotrajna vojaška kampanja vplivala na količino zalog, namenjenih Izraelu in Ukrajini.
Vse od začetka konflikta so demokrati večkrat izrazili zaskrbljenost glede količine uporabljenega streliva in kaj bi to lahko pomenilo za ameriško obrambo na Bližnjem vzhodu in drugod.
"Iranci imajo sposobnost izdelave veliko brezpilotnih letal Šahid, balističnih raket srednjega in kratkega dosega ter imajo ogromne zaloge," je prejšnji mesec dejal demokratski senator iz Arizone Mark Kelly. "Torej na neki točki ... to postane matematični problem, ko se moramo vprašati, od kod bo prišlo strelivo za zračno obrambo, ki ga potrebujemo?"
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.