Dogajanje kaže, da sta državi morda naredili pomemben korak stran od vojaškega konflikta, a tudi, da ostajajo ključna vprašanja še vedno odprta.
Preboj se je zgodil v švicarskem letovišču Bürgenstock, kjer so se predstavniki ZDA in Irana ob posredovanju Katarja in Pakistana prvič neposredno pogovarjali o dolgoročnem dogovoru po koncu vojne. Po skupni izjavi posrednikov sta se strani dogovorili o časovnici za sklenitev končnega sporazuma v 60 dneh. Ameriški podpredsednik JD Vance je pogovore opisal kot zelo spodbudne in dejal, da so postavili "zelo dobre temelje" za nadaljnja pogajanja.
Po njegovih besedah so govorili o več ključnih vprašanjih: odprtju Hormuške ožine, prihodnosti jedrskega programa, regionalni varnosti in mehanizmih za preprečevanje novih vojaških incidentov. Vance je celo namignil, da bi se lahko pogovori z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) začeli takoj. "Pričakujem, da se bo proces začel najpozneje ta teden," je dejal novinarjem.
Toda Teheran je kmalu zatem predstavil drugačno zgodbo. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei je za iransko državno agencijo IRNA povedal, da Iran ni sprejel nobenih novih zavez glede vrnitve mednarodnih jedrskih inšpektorjev, poroča BBC. Po njegovih besedah bo morebitno sodelovanje z IAEA potekalo izključno v skladu z obstoječimi postopki, ki jih določata iranski parlament in vrhovni svet za nacionalno varnost.
Gre za pomembno razliko. Washington ustvarja vtis, da je vprašanje inšpekcij že skoraj rešeno. Teheran pa poudarja, da do novega dogovora sploh še ni prišlo.
Prav jedrske inšpekcije ostajajo eno najobčutljivejših vprašanj celotnega procesa. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je desetletja nadzirala iranski jedrski program. Po jedrskem sporazumu iz leta 2015, ki so ga podpisali Iran, ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska, so inšpektorji dobili dostop do številnih jedrskih objektov. Njihova naloga je bila preverjati, ali Iran spoštuje omejitve glede bogatenja urana in ali program ostaja civilen.
Toda sistem se je začel rušiti leta 2018, ko je ameriški predsednik Donald Trump med svojim prvim mandatom enostransko izstopil iz sporazuma. Takrat ga je označil za "slab dogovor", ki Iranu omogoča preveč manevrskega prostora. Po izstopu ZDA je Iran postopoma začel zmanjševati sodelovanje z mednarodnimi nadzorniki.
Razmere so se dodatno zaostrile po lanskih izraelskih in ameriških napadih na iranske jedrske objekte. Teheran je nato ustavil dostop inšpektorjev do bombardiranih lokacij, nekaj tednov pozneje pa je IAEA umaknila še zadnje preostale inšpektorje iz države. Prav zato bi bila njihova vrnitev eden najpomembnejših pokazateljev, da sta strani res pripravljeni na dolgoročni dogovor.

Največje presenečenje: omilitev sankcij
Čeprav se največ pozornosti namenja jedrskemu vprašanju, je morda še pomembnejša gospodarska odločitev Washingtona.
Ameriško finančno ministrstvo je izdalo 60-dnevno dovoljenje, ki Iranu omogoča prodajo nafte in petrokemičnih izdelkov v ameriških dolarjih. Gre za enega največjih posegov v ameriški sankcijski režim proti Iranu v zadnjih desetletjih.
Dovoljenje velja do 21. avgusta in omogoča proizvodnjo, prodajo, prevoz ter zavarovanje iranske nafte. Teoretično bi bilo mogoče iransko nafto celo neposredno uvažati v Združene države.
Odločitev pomeni začasno odpravo številnih finančnih omejitev, zaradi katerih je bil iranski izvoz dolga leta odvisen od zapletenih mrež posrednikov, podjetij v tretjih državah in alternativnih plačilnih sistemov.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je pojasnil, da je omilitev sankcij del širšega paketa ukrepov za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu.
Po njegovih besedah naj bi se Iran v zameno zavezal, da bo omogočil nemoten promet skozi Hormuško ožino in sodeloval pri reševanju vprašanja jedrskih inšpekcij. Toda tudi te trditve Iran uradno ni potrdil.






















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.