Iranski poveljnik: Načrtovanih je bilo še več zračnih napadov na ameriške tarče

Najmanj dve letalski oporišči v Iraku, v katerih so nameščene ameriške vojaške enote, je včeraj zadelo več kot ducat iranskih balističnih raket. Napad so iranske oblasti označile kot odgovor na atentat na iranskega generala Kasema Solejmanija. 

ZDA so zdaj v pismu, ki so ga poslali Združenim narodom, poudarile, da so pripravljene na "resna pogajanja z Iranom brez dodatnih pogojev". V pismu prav tako opravičujejo atentat na iranskega generala kot dejanje samoobrambe.

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Kelly Craft je dodala, da želijo ZDA s pogajanji "preprečiti nadaljnjo ogrožanje mednarodnega miru in varnosti in eskalacijo s strani iranskega režima". 

Umor Solejmanija so utemeljili v skladu s 51. členom listine ZN, ki od držav zahteva, da nemudoma poročajo varnostnemu svetu o vseh ukrepih, sprejetih pri uveljavljanju pravice do samoobrambe. Kot je še zapisala Craftova, bodo ZDA po potrebi na Bližnjem vzhodu sprejele dodatne ukrepe, da bi zaščitile svoje osebje in interese. 

Čeprav je Iran včeraj poudaril, da so z napadi za zdaj končali, je poveljnik revolucionarne garde Abdollah Araghi zdaj ZDA napovedal, da jih v kratkem čaka "še večje in hujše maščevanje". 

Araghijeva nova napoved maščevanja prihaja po Trumpovem govoru v sredo, ko je dejal, da se Iran, kot kaže, umika. Tiskovna agencija Tasnim je še citirala namestnika poveljnika Alija Fadavija, ki je povedal, da "so bili iranski raketni napadi dokaz iranske vojaške moči, ZDA pa ni mogla narediti prekleto nič". 

Iran je sicer v pismu Združenim narodom napad na ameriške vojaške baze utemeljil z 51. členom. Iranski veleposlanik pri ZN Madžid Takht Ravanči je zapisal, da Teheran po uveljavljanju pravice do samoobrambe ne išče eskalacije ali vojne. "Operacija je bila natančna in cljno usmerjena v vojaške cilje, zato civilisti in njihova lastnina niso bili ogroženi," je dejal. 

Iranski vrhovni vodja Ali Hamenej je raketne napade označil kot klofuto za ZDA in pozval k prenehanju ameriške vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu. V ameriškem napadu na Solejmanija so bili sicer ubiti tudi pripadniki iraških milic, ki jih podpira Iran, te pa so prav tako obljubile maščevanje. 

A včeraj je ameriški podpredsednik Mike Pence za CBS News dejal, da obveščevalni podatki kažejo, da je Iran zaprosil svoje zavezniške milice, naj ne napadajo ameriških tarč. V sredo zvečer sta sicer dve rakete prileteli v tako imenovano zeleno cono Bagdada, kjer je ameriško veleposlaništvo. Obrambni minister ZDA meni, da je bilo to delo šiitskih milic. Kot je dejal, je pričakovano, da bodo šiitske milice z navodilom Irana ali brez njega še naprej skušale spodkopati ameriško prisotnost v Iraku. 

"Kot kaže, se Iran umika, zadeve se umirjajo," pa je včeraj v nagovoru Američanom dejal ameriški predsednik Donald Trump. Bodo pa ZDA takoj uvedle nove sankcije proti Iranu, "dokler ne spremeni svojega obnašanja".

Med govorom je Trump omenil, da imajo ZDA "velike, mogočne, natančne, smrtonosne in hitre rakete", izdelujejo pa tudi številne nadzvočne izstrelke. Ponovil je kritike iranskih dejavnosti, ki destabilizirajo regijo Bližnjega vzhoda.

"Ameriške vojaške sile so močnejše kot kadarkoli prej. A dejstvo, da imamo tako močno vojsko in orožje, ne pomeni, da ga bomo uporabili. Ne želimo ga uporabiti," je v svojem govoru še povedal Trump. 

Iranski vojaški poveljnik: Načrtovanih je bilo še več napadov

Na tiskvoni konferenci, ki jo je prenašala iranska državna televizija, je vojaški letalski poveljnik Revolucionarne garde Brig-Gen Hajizadeh dejal, da je bil Iran pripravljen, da izstreli še več sto ali celo tisoč raket. V včerajšnjem incidentu so jih sicer izstrelili manj kot 20.

Namen ni bil, da ubijejo katerega od ameriških vojakov, je dejal, ampak operacijo bi lahko načrtovali tudi na takšen način, da bi jih lahko že v prvem delu napada umrlo 500, če pa bi ZDA odreagirale, še več tisoč. "Menili smo, da bo spopad trajal od tri do sedem dni. Za ta primer smo pripravili več tisoč raket," njegove izjave povzema iranska tiskovna agencija Fars.

Dejal je tudi, da je Iran izvedel več kibernetskih napadov, ki naj bi onesposobili ameriške sisteme, da ti ne bi mogli slediti raketam med napadi. A na drugi strani Američani trdijo, da žrtev ni bilo, ker so njihovi opozorilni sistemi delovali brezhibno.

Demokrati bi Trumpu z resolucijo zvezali roke

Ameriški predstavniški dom je za danes predvidel glasovanje o resoluciji, ki bi Trumpu prepovedala uporabo sile proti Iranu brez dovoljenja kongresa. "Člani kongresa imajo resne skrbi glede vladne odločitve za sovražnost do Irana in pomanjkanja strategije za naprej," je dejala predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi.

Visoki predstavniki administracije predsednika Donalda Trumpa so sicer v kongresu pojasnjevali razloge za usmrtitev generala Solejmanija, a demokrati s pojasnili niso bili zadovoljni, prav tako ne tudi nekateri republikanci. Po njihovih besedah niso dobili nobenega dokaza, ki bi potrdil, da je Solejmani predstavljal neposredno grožnjo Američanom.

Britanski premier pozval h koncu sovražnosti

Boris Johnson je v 20 minut dolgem telefonskem pogovoru z iranskim predsednikom Hassanom Rouhanijem pozval h končanju sovražnosti v regiji. Z Downing Streeta so sporočili še, da je Johnson poudaril predanost Velike Britanije k ohranitvi jedrskega dogovora med Zahodom in Iranom, kljub temu, da jih je ameriški predsednik Trump pozval, naj mu sledijo in odstopijo od dogovora.