"ZDA obžalujejo, da države pogodbenice NPT niso uspele doseči soglasja o končnem dokumentu. ZDA bodo v okviru svojih nadaljnjih prizadevanj obravnavale dejstvo, da nekatere države ne jemljejo resno grožnje, ki jo Iran predstavlja za globalno neširjenje jedrskega orožja," navaja sporočilo State Departmenta in dodaja, da ZDA ostajajo zavezane NPT.
Neuspeh so označili toliko večje razočaranje, ker da Iran še naprej ne izpolnjuje sporazuma o nadzornih ukrepih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in stopnjuje jedrske dejavnosti, za katere po prepričanju Washingtona ni verodostojne civilne utemeljitve.
Predsedujoči konference Do Hung Viet je v petek zvečer sklenil, da pogajanja za ponovno potrditev ciljev NPT po štirih tednih niso bila uspešna in predloga sklepne izjave ni dal na glasovanje. Naslednja pregledna konferenca NPT bo šele leta 2031.
Tako je sedaj minilo že 16 let, odkar se države pogodbenice leta 1970 sprejete NPT niso uspele dogovoriti o sklepnem dokumentu, saj sta se tudi pregledni konferenci leta 2015 in 2022 končali brez soglasja. NPT še vedno velja, vendar pa z manjšo legitimnostjo, ker pogodbenice že 16 let niso potrdile svojih zavez.
Glede Irana je predlog sklepne izjave omenjal, da Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja, izrazov zaskrbljenosti zaradi jedrsko oborožene Severne Koreje ni bilo, niti poziva ZDA in Rusiji, naj se začneta ponovno pogajati o novi pogodbi za omejitev jedrskih zalog, potem ko je februarja letos potekla pogodba Novi Start.
Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za raziskave miru (SIPRI) je devet držav z jedrskim orožjem - Rusija, ZDA, Francija, Velika Britanija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja - januarja 2025 imelo 12.241 jedrskih konic, od tega 90 odstotkov ZDA in Rusija.
Pogodbenic NPT, ki države zavezuje, da si ne prizadevajo za jedrsko orožje, tiste z orožjem, pa da stopijo na pot razorožitve, je 191. Med njimi ni Izraela, Indije in Pakistana.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v izjavi pozdravil iskreno sodelovanje pogodbenic, vendar izrazil razočaranje nad tem, da konferenca ni uspela doseči soglasja v času tako nujnih izzivov, ki ogrožajo mednarodno varnost.
Vse države je pozval, naj v celoti izkoristijo vse razpoložljive poti dialoga, diplomacije in pogajanj za zmanjšanje napetosti, zmanjšanje jedrskih tveganj in končno odpravo jedrske grožnje.
Do Hung Viet je na sklepni novinarski konferenci dejal, da so imeli pred seboj štiri različne osnutke oziroma predloge sklepne izjave ter dodal, da si je prizadeval, da bi bili vsi enako nezadovoljni z njo.
Dokument je odražal prizadevanja za zajetje celotnega spektra stališč, izraženih v okviru treh stebrov NPT - jedrske razorožitve, neširjenja jedrskega orožja in miroljubne rabe jedrske energije, pa tudi okrepljenega postopka pregleda. Dejal je, da so udeleženci izrazili željo za svet brez jedrskega orožja, vendar se ne strinjajo, kako do tega cilja. "Če se ne dogovorimo o poti, cilja nikoli ne bomo dosegli," je dejal.
Največ prepirov je bilo glede Irana, Ukrajine, Severne Koreje in jedrskih obveznosti držav. Iranski predstavnik je govoril o agresiji ZDA in Izraela ter opozoril, da ga napadata dve jedrski državi, predstavnik ZDA pa je izpostavljal jedrsko nevarnost Irana. EU je želela obsodbo ruske agresije na Ukrajino, svarila pred jedrskimi zmogljivostmi Severne Koreje in skrivnim naraščanjem jedrskih zalog na Kitajskem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.