Tiskovni predstavnik State Departmenta Tommy Pigott je dejal, da Iran uporablja prihodke od nafte za "financiranje destabilizirajočih dejavnosti po vsem svetu in stopnjevanje represije znotraj Irana".
Predsednik Donald Trump je zavezan k zmanjšanju nezakonitega izvoza nafte in petrokemičnih proizvodov iranskega režima kot del kampanje "maksimalnega pritiska" svoje administracije, je dejal Pigott v izjavi, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah State Departmenta so nove sankcije usmerjene proti 15 subjektom, dvema posameznikoma in 14 plovilom v floti, povezanih z nezakonito trgovino z iransko nafto. Med temi so ladje, ki plujejo pod zastavami Turčije, Indije in Združenih arabskih emiratov.
Napoved o sankcijah sledi po današnjih posrednih pogovorih visokih iranskih in ameriških predstavnikov v omanski prestolnici Maskat. Na njih sta se strani po besedah iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija strinjali o nadaljevanju pogovorov.
Aragči je tudi dejal, da so pogovori potekali v "pozitivnem vzdušju" in hkrati izrazil upanje, da se bo Washington, ki je Teheranu večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem, vzdržal groženj in pritiskov.
To so bili prvi pogovori med stranema, odkar so se ZDA junija lani pridružile izraelskim napadom na Iran, v okviru katerih so ameriške sile bombardirale iranske jedrske objekte.
Ameriški predsednik je Iranu večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem in ukazal napotitev letalonosilke v Perzijski zaliv, potem ko je iranski režim januarja nasilno zatrl protivladne proteste. Med razlogi za posredovanje je Trump navedel tudi "jedrske ambicije Irana".
Aragači upal, da se bo Washington vzdržal pritiskov
"Naši pogovori so osredotočeni izključno na jedrsko vprašanje in z Američani ne obravnavamo nobene druge teme," pa je za uradno iransko tiskovno agencijo IRNA dejal Aragči, ki je vodil iransko delegacijo na današnjih pogovorih v omanski prestolnici Maskat.
Dodal je, da upa, da se bo Washington vzdržal "groženj in pritiskov", da bi se "pogajanja lahko nadaljevala", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
O nadaljnjih korakih v svojih prestolnicah
Pogajalci Irana in ZDA se bodo po posvetovanjih v svojih prestolnicah odločili "o nadaljnjih korakih" v pogovorih, je še dejal Aragči po prvem krogu pogovorov, ki da so potekali "v zelo pozitivnem vzdušju". Strani sta se strinjali z nadaljevanjem pogajanj, vendar se bosta o načinih in časovnem okviru odločili pozneje, je še dejal.
To so bili prvi pogovori med stranema, odkar so se ZDA junija lani pridružile izraelskim napadom na Iran, v okviru katerih so ameriške sile bombardirale iranske jedrske objekte.
Srečanje sledi večtedenskemu naraščanju napetosti med ZDA in Iranom. Ameriški predsednik je večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem in ukazal napotitev letalonosilke v Perzijski zaliv, potem ko je iranski režim januarja nasilno zatrl protivladne proteste.
Ena glavnih točk spora je ravno iranski jedrski program. ZDA skupaj z Izraelom obtožujejo Iran, da si prizadeva za izdelavo jedrskega orožja, medtem ko v Teheranu vztrajajo, da imajo izključno miroljubne namene.
Represija nad protestniki
V Iranu so oblasti v zadnjih tednih represijo nad udeleženci protestov močno zaostrile. Po navedbah več odvetnikov, ki spremljajo dogajanje na terenu, varnostne sile vse pogosteje izvajajo nočne racije na domovih domnevnih protestnikov, pri čemer aretacije potekajo brez sodnih nalogov in zunaj ustaljenih pravnih postopkov. Število pridržanih naj bi bilo izjemno visoko, poroča The Independent.
Pridržani se že v zgodnjih fazah postopkov soočajo z najtežjimi obtožbami moharebeh: "sovraštvo do Boga", "kvarjenje na zemlji" ali sodelovanje s tujimi državami, obtožbami, ki lahko vodijo do smrtne kazni. Odvetniki opozarjajo, da so te obtožbe pogosto podane brez dokazov, njihov namen pa je ustvariti podlago za hitre in stroge sodbe. Primeri se obravnavajo pospešeno, brez vpisa v uradne sodne registre, kar onemogoča pravni nadzor in učinkovito obrambo.
"Moja ocena je, da čakajo, kako se bodo stvari uredile s Trumpom, in če se bo tveganje vojaškega napada zmanjšalo, bodo usmrtili na tisoče ljudi. Vendar smo tudi v zadnjih tednih prejeli poročila o tajnih usmrtitvah več pridržanih," je za The Independent povedal eden od odvetnikov v provinci Mazandaran.
Odvetniki iz različnih iranskih provinc poročajo o podobnih vzorcih, kot so nasilni vdori v stanovanja, zaplembe elektronskih naprav, prevozi pridržanih na neznane lokacije ter izsiljevanje priznanj pod pritiskom. Kot piše The Independent, se pojavljajo tudi poročila o skrivnih usmrtitvah, pri katerih oblasti kasneje trdijo, da so žrtve umrle v spopadih na ulicah.
ZDA pred pogajanji pozvale Američane k takojšnjemu odhodu iz Irana
Virtualno veleposlaništvo ZDA v Iranu je zgodaj zjutraj izdalo varnostno opozorilo, v katerem Američane poziva, naj takoj zapustijo državo in si pripravijo načrte, ki ne vključujejo pomoči ameriške vlade. Opozorilo sovpada s pogajanji v Omanu, kjer se trenutno sestajajo predstavniki obeh držav, vendar brez jasnih znakov, da sta strani uskladili ključna vprašanja, poroča CNBC.
Pogajanja so prva uradna srečanja po lanski eskalaciji, ko je regionalni konflikt prerasel v neposredne ameriške napade na iranske jedrske objekte.
Ameriško delegacijo sta vodila posebni odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner, iransko pa zunanji minister Araghchi. Namen pogovorov je bil sprva usmerjen predvsem na iranski jedrski program in odpravo sankcij, hkrati pa se obe strani spopadata z razhajanji glede širšega dnevnega reda.
Ameriška stran pod Trumpovo administracijo je, po poročanju Al Jazeere, prišla na pogajanja z maksimalističnimi zahtevami, ki vključujejo popolno omejitev iranskega jedrskega programa, nadzor nad raketnimi zmogljivostmi in prekinitev podpore regionalnim oboroženim skupinam. ZDA so hkrati okrepile sankcije, ki so močno prizadele iransko gospodarstvo in povzročile visoko inflacijo.
Pogajanja so potekala v neobičajnih razmerah, ob hudi gospodarski krizi v Iranu, množičnih protestih in ameriški vojaški prisotnosti v regiji. Iran si prizadeva preprečiti vojaški spopad, ZDA pa vztrajajo pri svojih zahtevah.
Pred pogajanji so mediatorji iz Katarja, Turčije in Egipta predstavili okvir ključnih načel za pogajanja, ki vključuje začasno prepoved obogatitve urana, premik obstoječih zalog v tretje države in "sporazum o neagresiji" med Washingtonom in Teheranom.
Oman je že sporočil, da so se pogovori med ZDA in Iranom v Muškatu osredotočili na pripravo ustreznih pogojev za nadaljevanje diplomatskih in tehničnih pogajanj. Po objavi na družbenem omrežju X je omanski zunanji minister Sayyid Badr bin Hamad Al Busaidi poudaril, da si vse strani prizadevajo zagotoviti uspeh pogajanj z namenom doseganja trajne varnosti in stabilnosti v regiji.
Pogovori med Iranom in ZDA so potekali posredno, pri čemer vlogo posrednika prevzema zunanji minister Omana, ki med stranema prenaša sporočila. Neposrednih srečanj ni, kar kaže na vztrajen primanjkljaj zaupanja in hkrati potrjuje, da diplomatski kanal ostaja odprt.
Temeljna nesoglasja
Ostajajo temeljna nesoglasja. Iran vztraja, da so pogovori omejeni izključno na jedrski program, poudarja svojo pravico do bogatenja urana na lastnem ozemlju in zavrača možnost prenosa obogatenega urana v tujino nad določeno količino. ZDA pa si prizadevajo za širši dogovor, ki bi poleg jedrskega vprašanja zajemal tudi iranski raketni program, energetski izvoz na Kitajsko ter odnose Irana z regionalnimi zavezniki, torej teme, ki jih Teheran odločno zavrača kot predmet pogajanj.
Obtožbi »moharebeh« (vodenje vojne proti Bogu) in »efsad-e fel-arz« (kvarjenje na zemlji) sta najhujši kaznivi dejanji po iranskem kazenskem zakoniku, ki izhajata iz islamskega prava. »Moharebeh« se nanaša na dejanja, ki ogrožajo javno varnost in povzročajo strah v družbi, pogosto z uporabo sile ali grožnje s silo proti državi ali posameznikom. »Kvarjenje na zemlji« pa obsega širši spekter kaznivih dejanj, ki naj bi škodovala javnemu interesu, vključno s korupcijo, širjenjem razvrata in podrivanjem islamskega sistema. Obe obtožbi lahko vodita do najstrožjih kazni, vključno s smrtno kaznijo, in sta bili pogosto uporabljeni proti političnim disidentom in protestnikom v Iranu.
Steve Witkoff je bil v času Trumpove administracije posebni odposlanec ZDA za mednarodna pogajanja, zadolžen za posredovanje pri različnih diplomatskih sporih. Jared Kushner je bil prav tako vpliven svetovalec v Beli hiši in zet Donalda Trumpa, ki je imel pomembno vlogo pri oblikovanju zunanje politike, vključno s prizadevanji za mir na Bližnjem vzhodu in pogajanji z Iranom. Njegova vpletenost v pogajanja z Iranom je bila del širših prizadevanj Trumpove administracije za reševanje jedrske pogodbe in drugih vprašanj.
Izraz "sporazum o neagresiji" med Washingtonom in Teheranom, kot so ga predlagali mediatorji, se nanaša na dogovor, s katerim bi se obe državi zavezali k nevzemanju vojaških ali drugih agresivnih ukrepov drug proti drugemu ali proti interesom drug drugega v regiji. Takšen sporazum bi bil namenjen zmanjšanju napetosti in preprečevanju neposrednega vojaškega konflikta, ki bi lahko imel katastrofalne posledice. To bi lahko vključevalo zavezo k nenapadanju jedrskih objektov, ne podpore oboroženim skupinam, ki bi delovale proti drugi strani, in splošno vzdrževanje miru v občutljivi regiji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.