Trump je umik ZDA iz pariškega sporazuma napovedoval že med svojo predsedniško kampanjo, izvršni ukaz o tem pa podpisal v okviru prvega svežnja podpisanih izvršnih ukazov po opravljeni inavguraciji. To je storil le nekaj tednov po tem, ko so znanstveniki leto 2024 razglasili za najtoplejše v zgodovini meritev, v katerem je povprečna globalna temperatura ozračja prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven.
Prvi umik ZDA iz pariškega sporazuma je sicer izvedel že v svojem prvem predsedniškem mandatu, a je nekdanji ameriški predsednik Joe Biden nato leta 2021 k sporazumu ponovno pristopil. Trumpova odločitev o vnovičnem umiku iz pariškega sporazuma je pri nekaterih državah - tudi Kitajske - naletela na ostre kritike. Med drugim je bilo mogoče slišati opozorila, da so podnebne spremembe skupen izziv, pri katerem je potrebno sodelovanje celotnega človeštva, pri tem pa nobena država ne more ostati sama.
Od ponovnega prevzema predsedniškega položaja Trumpova administracija poleg nadaljnjega ignoriranja dokazanih znanstvenih dejstev o podnebnih spremembah sprejema ukrepe, ki so v nasprotju s podnebno politiko, začrtano pod predsednikom Bidnom. Trump je do sedaj že večkrat napovedal vojno obnovljivim virom energije, med drugim tudi z ustavitvijo izdaje dovoljenj za vetrne elektrarne in predčasno ukinitvijo finančnih spodbud za nakup električnih vozil. Ob tem je zagnal tudi več projektov pridobivanja nafte, njegova administracija pa si prizadeva za razveljavitev predpisov, katerih cilj je omejiti izpuste metana iz naftnih in plinskih obratov.
Pred dnevi pa je Trump podpisal tudi izvršni ukaz o umiku ZDA iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij, med drugim tudi iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) iz leta 1992. Gre za globalni sporazum držav o sodelovanju na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje planeta, in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.
Pred dnevi objavljeni podatki neodvisne raziskovalne organizacije Rhodium Group kažejo, da so se izpusti toplogrednih plinov v ZDA lani po dvoletnem nizu upadanja zvišali za 2,4 odstotka. S tem so se ZDA še bolj oddaljile od cilja zmanjšanja emisij za 50 do 52 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Za to bi namreč morale namreč ohranjati ambiciozen 7,6-odstotni letni padec izpustov v obdobju od leta 2025 do leta 2030.
ZDA veljajo za drugega največjega onesnaževalca na svetu, takoj za Kitajsko. Emisije toplogrednih plinov so se v letih 2021 in 2022 povečale za 6,3 oz. 1,2 odstotka, v letih 2023 in 2024 pa zmanjšale za 0,5 oz. 3,5 odstotka.
Pariški sporazum velja za prelomen mednarodni dogovor, v okviru katerega so se države podpisnice pred desetletjem leta 2015 zavezale k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Pariški sporazum je zgodovinski mednarodni dogovor, sprejet leta 2015, katerega glavni cilj je omejiti globalno segrevanje na bistveno manj kot 2 stopinji Celzija glede na predindustrijske ravni, s prizadevanjem za omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija. Sporazum poudarja pomen zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in krepitve odpornosti proti podnebnim spremembam. Vse države podpisnice so se zavezale k pripravi in izvajanju nacionalno določenih prispevkov (NDC), ki predstavljajo njihove načrte za zmanjšanje emisij.
Toplogredni plini so plini v Zemljinem ozračju, ki absorbirajo in oddajajo infrardeče sevanje. Ta proces povzroča toplogredni učinek, ki je naraven pojav in omogoča življenje na Zemlji, saj ohranja planet dovolj topel. Glavni toplogredni plini vključujejo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N2O) in fluorirane pline. Človeške dejavnosti, kot so sežiganje fosilnih goriv, krčenje gozdov in industrijski procesi, povečujejo koncentracijo teh plinov v ozračju, kar vodi do pretiranega segrevanja planeta in podnebnih sprememb.
Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) je mednarodni sporazum, sprejet leta 1992 na vrhu Zemlje v Riu de Janeiru. Njen cilj je stabilizirati koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno človeško vmešavanje v podnebni sistem. UNFCCC je krovni sporazum, ki je postavil temelje za kasnejše mednarodne podnebne dogovore, vključno s Kjotskim protokolom in Pariškim sporazumom. Konvencija vzpostavlja okvir za mednarodno sodelovanje pri reševanju problema podnebnih sprememb.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.