Odločitev je sprejel pomočnik obrambnega ministra za politične zadeve Elbridge Colby, potem ko so opravili pregled zalog streliva in jih je zaskrbelo, da se zaloge raket za zračno obrambo, topniških granat in natančnega streliva zmanjšujejo, je ob sklicevanju na več neimenovanih uradnikov med drugim poročal Politico.

Odločitev za zaustavitev pomoči, ki je bila določena v času vlade demokratskega predsednika Joeja Bidna, naj bi bila sprejeta že prejšnji mesec, vendar je začela veljati šele zdaj, prav v času, ko se Ukrajina sooča z največjimi ruskimi zračnimi napadi doslej.
Bela hiša je Colbyjevo odločitev potrdila. Kot je sporočila tiskovna predstavnica Anna Kelly, so jo po pregledu ameriške vojaške podpore in pomoči drugim državam po svetu sprejeli zato, da bi na prvo mesto postavili ameriške interese. "Moč ameriških oboroženih sil ostaja nesporna – vprašajte Iran," je dejala Kelly, pri čemer je imela v mislih nedavne ameriške napade na iranske jedrske objekte, ki jih v Washingtonu označujejo za velik uspeh.
Tudi rakete za Patriot
Po navedbah ameriških medijev so ZDA med drugim ustavile pošiljke raket za protiletalski sistem Patriot in raket Hellfire. Zlasti sistemi Patriot so za Ukrajino ključni pri obrambi pred ruskimi zračnimi napadi.
O njih sta na nedavnem vrhu Nata v Haagu govorila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in njegov ameriški kolega Donald Trump, pri čemer je drugi prvemu dal nejasen odgovor glede dobave dodatnih sistemov. "Bomo videli, če jih lahko damo kaj na voljo," je takrat dejal Trump in dodal, da je sisteme Patriot zelo težko dobiti.

Ukrajince močno skrbi
Ukrajina je v odgovor na potezo ZDA danes na pogovor povabila namestnika vodje veleposlaništva ZDA v Kijevu in ga opozorila, da bi kakršne koli zamude pri dobavi ameriške vojaške pomoči dodatno spodbudile Rusijo. "Ukrajinska stran je poudarila, da bi vsakršno zavlačevanje ali odlašanje pri podpori obrambnih zmogljivosti Ukrajine le spodbudilo agresorja k nadaljevanju vojne," je v izjavi navedlo ukrajinsko zunanje ministrstvo.
Svetovalec ukrajinskega predsednika za komunikacije Dmitro Litvin je ob tem sporočil, da od ZDA skušajo dobiti informacije o tem, kaj natančno pomeni napoved Pentagona o ustavitvi pošiljk nekaterih vrst orožja za Ukrajino. "Mislim, da se bo vse razjasnilo v prihodnjih dneh," je dejal Litvin.

Neimenovan vir v ukrajinski vojski je ob tem opozoril, da se bo Ukrajina brez ameriškega streliva težko branila pred napadi ruskih sil, navaja tiskovna agencija AFP. "Čeprav Evropa dela vse, kar je v njeni moči, smo zdaj resno odvisni od ameriških dobav orožja," je dodal.
Pozornost preusmerjena na Bližnji vzhod
Zelenski je v pogovoru za ameriško televizijo ABC že sredi junija dejal, da bo Trumpova vlada okrog 20.000 raket za boj proti dronom, ki so bile predvidene za Ukrajino, preusmerila na Bližnji vzhod za zaščito lastnih sil.

Wall Street Journal je še pred tem poročal, da je Pentagon odobril preusmeritev protiletalske tehnologije, ki jo Ukrajina uporablja za sestrelitev ruskih brezpilotnih letalnikov. V Pentagonu takrat še niso želeli potrditi, da bi bila pomoč za Ukrajino preusmerjena.
Velik udarec za Kijev
ZDA so sicer od začetka ruske agresije Ukrajini zagotovile že za več deset milijard dolarjev vojaške pomoči.
Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP bo odločitev verjetno velik udarec za Kijev, ki naj bi za obrambo lani porabil več kot 60 milijard dolarjev, a je v primerjavi z Rusijo po oceni Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) še vedno v slabšem položaju.
Rusija nadzira že petino ukrajinskega ozemlja
Ruska vojska sicer trenutno nadzira približno 19 odstotkov mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine. To vključuje tudi več kot 70 odstotkov ozemlja regij Doneck, Herson in Zaporožje ter manjše območje v regijah Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk, navaja tiskovna agencija Reuters.
Včeraj pa je tamkajšnji proruski guverner Leonid Pasečnik sporočil, da je Rusija prevzela nadzor tudi nad celotno regijo Lugansk na vzhodu Ukrajine. Moskva in Kijev se na njegove trditve še nista odzvala.

Večji del regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson je Rusija zasedla že kmalu po začetku invazije na Ukrajino. Vse štiri si je tudi enostransko priključila leta 2022 in kot pogoj za končanje vojne zahteva mednarodno priznanje njihove priključitve. Prav tako zahteva priznanje suverenosti nad polotokom Krim.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.