Friedrich Karl Berger je v ZDA živel vse od leta 1959. Njegovo deportacijo je lani odredil ameriški sodnik, rekoč, da so zapornike v taborišču Neuengamme zadrževali v grozljivih razmerah, delati so morali do "izčrpanosti in smrti". Med sojenjem je Berger priznal, da je delal kot paznik v Neuengammu, a trdil, da ni nikoli opazil zlorab ali umorov zapornikov. Priznal pa je, da je zapornikom preprečil, da bi zbežali iz taborišča, navaja BBC.
V intervjuju za Washington Post je trdil, da je bil prisiljen v delo paznika v nacističnem taborišču, da je tam delal zgolj kratek čas ter da pri delu ni nosil orožja. Deportacijo po 75 letih je označil za smešno: "Ne morem verjeti."
Nemško tožilstvo tudi 75 let po nacističnih zločinih še vedno sodno preganja vpletene, tudi uradnike in paznike, ki so delali v taboriščih. Zgolj ta mesec so vložili obtožnico zoper 95-letno žensko, ki je delala kot tajnica v taborišču Stutthof, in 100-letnika, ki je bil paznik v taborišču Sachsenhausen.
Nemško tožilstvo je primer zoper Bergerja v preteklih letih opustilo zaradi pomanjkanja dokazov. A ga zdaj čaka zaslišanje na policiji, primer proti njemu bi lahko znova sprožili, odvisno od tega, kaj bo povedal na zaslišanju.
KOMENTARJI (179)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.